Oblikovalci zelo veliko govorijo o tem, kako je nastajala zunanja podoba tega ali onega avtomobila, manj pa izvemo o nagibih pri oblikovanju notranjosti.
Pravzaprav je to zelo značilno za današnjega sodobnega človeka. Raje se ukvarja z zunanjostjo, tistim, kar naj bi predstavljalo neki predmet (ali človeka), manj z vsebino, torej tistim, s čimer se potem ukvarjaš vsak dan.
Tokrat ne bi govoril o teh ali onih tehničnih lastnostih, motorjih, podvozjih, elektronski podpori. Moj sogovornik je bil Ernst Reim, ki že 12 let skrbi za dobro Fordovo obliko in je zdaj glavni oblikovalec notranjosti Fordovih avtomobilov.
Na tisto, kar jim je uspelo pri prenovi Fordovega Focusa (v prodaji od letošnje jeseni), je ponosen. Delo je bilo zahtevno. Dosedanje oblikovanje notranjosti Fordovih avtomobilov, predvsem pa upravljanje številnih gumbov na sredinskem delu armaturne plošče, je zahtevalo dolgo privajanje in tudi videz ni bil preveč prepričljiv.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so marsikdaj predpisi tisti, ki narekujejo oblikovanje. »Seveda smo se tudi mi želeli zgledovati po oblikovanju notranjosti Teslovega Modela S z ogromnim zaslonom na dotik, a so nas pri tem omejevali tako prihajajoči predpisi kot naše raziskave v posebnih delavnicah, kjer testiramo obnašanje kupcev. Velik zaslon za napravo, ki skrbi za upravljanje celotnega avtomobila (kot je v Tesli), ni bil sprejemljiv. Tega bodo tudi morali zmanjšati, prihajajoči predpisi ga bodo omejili. Nas pri Fordu pa predvsem vodi potreba kupcev po primernih informacijah. Zato smo postavili nekakšno elipso, s katero si prikazujemo, kako se voznik odziva na informacije, ki mu jih lahko prek različnih prikazovalnikov predstavimo,« pravi Reim. Tudi pri Fordu vse snovanje poteka le še na podlagi globalnih izsledkov. Tako imenovane klinike (kjer oblikovalci in tržniki preizkušajo reakcije bodočih kupcev) so v globalnem avtomobilskem poslu postale skoraj najpomembnejše.
Kaj vse je treba prilagoditi, da se vsak kupec v avtomobilu, ki ga izbira, dobro počuti in se zanj odloči, je neverjetno! Potrebe se seveda tudi spreminjajo. Povezljivost, komunikacija z zunanjim svetom, uporaba različnih avtomobilov zaradi vse pogostejšega deljenja z drugimi (car-sharing) so na eni strani, na drugi pa je zabava v vožnji, kar morajo oblikovalci seveda prav tako upoštevati.
Seveda morajo preizkusiti tudi odpornost materialov in podobnega – včasih tudi desetletje, preden ga sploh začnejo uporabljati.
Če ne drugega, je oblikovalec Reim (doma je iz Celovca in je bil fakultetni tovariš z Mariborčanom Robertom Lešnikom, s katerim sta poklicno pot tudi začela pri Volkswagnu) zagotovo navdušen nad raznolikostjo svojega poklica. Čeprav včasih tega v njegovih izdelkih ni mogoče zaznati.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere