Čeprav sta Carlos Ghosn in Dieter Zetsche povsem jasno razložila, kako si predstavljata stike med Renaultom in Nissanom na eni in Daimlerjem na drugi strani, pa je to nenavadno sodelovanje dveh avtomobilskih velikanov brez dodatnih podpisov pogodb skoraj ves čas tudi zavito v meglico skrivnosti.
Že konec lanskega leta se je ob Renaultovih pogovorih z domačimi, torej francoskimi sindikati pojavljalo ugibanje, da bo Renault zaradi premajhne zasedenosti zmogljivosti v svojih francoskih tovarnah začel izdelovati avtomobile za svoje partnerje, pri čemer sta bili omenjeni tako znamki iz zaveze Renault-Nissan (Nissan in Infiniti) kot Mercedesovi avtomobili aktualne prijateljske naveze.
Kako se bo to sodelovanje zares razvijalo, sicer še ni znano – a naj bi bilo kar hitro, ker je Renault končno podpisal dogovor s svojimi sindikati. Ta pa predvideva, da bodo v francoskih Renaultovih tovarnah izdelali do 80.000 avtomobilov na leto za svoje partnerje.
Prva ugibanja so s francoskimi Renaultovimi tovarnami najprej povezovala Nissanovo premijsko znamko Infiniti. Kasneje je Nissan objavil, da bodo Infinitije izdelovali kar v britanski Nissanovi tovarni. V kombinacijo so se tako prikradli Nissani, predvsem novost, ki bo na trg prišla v sredini prihodnjega leta, ko bo Nissan spet predstavil svoj model v nižjem srednjem razredu.
Zdaj so predmet ugibanj tudi Mercedesovi modeli, razred A in B, za katera ima ta najstarejši svetovni izdelovalec precej več naročil, kot pa lahko izdela avtomobilov v svojih dveh tovarnah, v Rastadtu v Nemčiji in Kecskemetu na Madžarskem. Zato so se tudi že povezali s finskim Valmetom (še do pred kratkim so tam izdelovali Porschejevega Boxsterja), da bi ta vskočil in dodatno izdelal nekaj deset tisoč primerkov razreda B.
Katerekoli znamke avtomobilov bodo torej izdelovali Renaultovi francoski delavci, je zadeva pravzaprav zanimiva in kočljiva hkrati.
Vse kaže, da se je mogoče marsikaj dogovoriti, da bi le ohranili dovolj delovnih mest tudi v Renaultovi domovini.
Res pa je tudi, da pri teh kombinacijah ni omenjena Dacia, ki je Renaultov največji 'sovražnik' na evropskem trgu.
Če bo Renaultu torej vendarle uspelo najti več dela za svoje francoske tovarne, bodo zadovoljni vsi. Hkrati pa bi se marsikdo v vodstvu Renaulta moral tudi vprašati, kaj je tako pomembnega v zadnjih letih storil za znamko z značilnim rombom v zaščitnem znaku. Avtomobilov, ki bi zares privlačili kupce, najbrž že niso predstavili dovolj.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel