Vsi poznamo vprašljivost navedb, ki imajo visoko leteče ime – povprečna normna poraba.
Uradno postopku merjenja rečemo New European Driving Cycle (NEDC). Šlo naj bi za povprečje porabe goriva, ki je značilna za Evropo. Kako je treba postopati, da dobimo ustrezen podatek za posamezen avtomobil, pa je določeno v UNECE R101. Po tem postopku morajo izdelovalci pri svojih avtomobilih, ki jih dajo na trg, navesti podatke za povprečje porabe mestne vožnje (prvih 780 sekund celotnega postopka, zunajmestne vožnje (preostanek preskusa, ki je sicer dolg 1.180 sekund). Skupna poraba je seveda tista, ki jo ugotovijo za celoten preizkusni cikel. Iz tega izračunajo tudi vrednosti za izpust CO2 v prevoženem kilometru. Celoten preizkus poteka v laboratoriju v bolj ali manj določenih okoliščinah. Pa tudi ob zelo vprašljivem delovanju avtomobila, saj so vsi električni odjemniki v avtomobilu izključeni (luči, klimatska naprava ali zračenje itd.).
Takšen strogo urejen in določen preizkusni cikel ima en sam namen – da z delovanjem avtomobila v nadziranih okoliščinah ponudi podatke, ki jih lahko primerjamo med seboj. Če torej na podatke, ki nam jih ponujajo avtomobilski izdelovalci po predpisanem postopku, gledamo kot pripomoček za primerjavo, se zdijo povsem sprejemljivi. Toda primerjava z realnimi podatki, ki jih z avtomobili dosežejo uporabniki, tudi mi v Avto magazinu na našem testnem krogu, kaže na to, da so precej nerealni.
A ker so navsezadnje del podatkov, ki jih o svojem izdelku navajajo izdelovalci, bi morali vendarle imeti nekakšen stik z realnostjo.
Težava pa je, ker je EU že pred časom uvedla obveznosti za izdelovalce glede doseganja povprečnega izpusta CO2. Za večje avtomobilske izdelovalce zdaj velja cilj, ki ga morajo izpolniti – med letoma 2007 in 2021 morajo namreč kombinirane izpuste CO2 za vse avtomobile, ki jih izdelujejo, znižati na povprečje 95 gramov CO2 na kilometer.
Po neodvisnih izračunih nekateri večji evropski izdelovalci tega cilja do leta 2021 ne bodo dosegli.
V EU so dokaj realne tudi zahteve, da bi že leta 2017 sedanji merilni postopek nadomestili z veliko realnejšim postopkom, ki ga je predlagala OZN in mu pravijo World Light Vehicle Test Procedure (WLTP). Ta postopek pomeni za evropske izdelovalce povečane težave pri doseganju predpisanih ciljev.
Tudi zaradi tega bo lobiranje avtomobilskih izdelovalcev v Bruslju v naslednjih letih precejšnje.
Morebiti pa bodo primerne odgovore na temo obljub, ki delajo dolg, priskrbela sodišča. Vse namreč kaže, da bo eno od združenj potrošnikov skušalo dobiti potrdilo, da so izdelovalci odgovorni za podatke o nerealni porabi goriva pri avtomobilih. Bodo sodišča hitrejša kot izvršna oblast?
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere