Štiri desetletja je, odkar sta Novo mesto in Renault pojma, ki ju povsem logično povezujemo. Doba je dolga in izkazuje se, da je Revoz vreden vložka: Renault se je izkazal kot zaupanja vreden partner, v časih, kot so zdaj, pa sploh.
Nastal je kot ideja zanesenjakov, ki so hoteli v tedaj 'neavtomobilsko' Slovenijo prinesti napredek. Jurij Levičnik, včasih že preveč pozabljen gospod, je deloval v času tovarišije in socializma, planskega gospodarstva in poenostavitev, na primer tiste znane: industrija = napredek.
Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV) je dala temelj za gospodarski steber, kakršnega v današnjih časih Slovenija s svojimi razdrobljenimi interesi najbrž ne bi več zmogla. Pa tudi druga stran, Renault, se za Slovenijo v današnjih razmerah nikoli ne bi odločila.
Revoz je bil še pred nekaj leti naš največji izvoznik, a so to njegovo pomembno vlogo nekateri poenostavili in hkrati poudarjali, da je tudi naš največji uvoznik.
Revoz pa je sinonim za slovensko avtomobilsko industrijo, ki je kar dobro razvita. Res pa je, da so druga podjetja, ki jo pri nas tvorijo, manj opazna, ker je njihova vloga drugačna, so avtomobilski dobavitelji in jih tako poznajo le pravi avtomobilisti.
Težko bi ugotovili, katerih delov za vgradnjo v avtomobile slovenska podjetja ne izdelujejo in dobavljajo v avtomobilske tovarne v Evropo ali pa celo drugam po svetu. Celo takšna imamo, ki morajo iz poslovnih razlogov na drugih celinah postaviti svoje tovarne, da bi lahko bili njihovi izdelki pravočasno na tekočih trakovih avtomobilskih izdelovalcev. Seveda je tudi kar nekaj takih, ki imajo v Sloveniji svoje konstrukcijske oddelke, ki skrbijo, da so izdelki vedno tehnološko najnaprednejši. To niso le Akrapovič, Hella-Saturnus ali Hidria, ampak jih je še cela vrsta. Okoli 30.000 zaposlenih dela v slovenski dobaviteljski avtomobilski industriji; še 150.000 slovenskih delovnih mest je od njih odvisnih. Kar 80 odstotkov vseh izdelkov izvozijo, ustvarijo tudi desetino slovenskega BDP. K temu dodamo še Revozove tri do štiri odstotke BDP letno.
Ob proslavi Renaultove 40. obletnice v Novem mestu je direktor Revoza Aleš Bratož na javnem pogovoru gostil še Vladimirja Bahča, direktorja novomeškega TPV, Dušana Bušena, direktorja Slovenskega avtomobilskega grozda (združenja izdelovalcev), Christofa Drosteja, direktorja Helle-Saturnusa, in Iztoka Seljaka, direktorja Hidrie. Sogovorniki so nas z marsikatero besedo prepričali, da imajo dovolj dobrih zamisli za prihodnost, a tudi oni niso zadovoljni s politiki in državo.
Seveda ne bodo šli na ulice in tudi s sloganom 'gotof je' si pri svojem delovanju ne morejo veliko pomagati. A slišati je bilo, da slovensko družbeno okolje ni dovolj prijazno do poslovnih pobud, da si, na primer, državna uprava tudi takrat, ko je o odločanju vse jasno, vzame skrajni rok za potrditev odločitev. Droste je tudi navrgel, da so Revoz, Hidria in Hella-Saturnus že velikokrat dokazali, da je tudi v Sloveniji mogoče biti dober.
Z avtomobili se seveda še da uspešno služiti. Ampak ali res vsi želimo, da bodo v teh in drugih uspešnih podjetjih tudi čez 40 let lahko proslavljali slovenske jubileje?
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del