Ko slovenski državljani doživljamo najrazličnejša presenečenja, ki jih vodilni v vladi imenujejo zniževanje stroškov za državni proračun, niti ne pomislimo, da se sedanja kriza kaže še kako drugače kot z zvišanimi dajatvami, ki brez sledu poniknejo na računih finančnega ministrstva, ter brez utemeljitve znižanimi plačami in pokojninami, ki nas seveda še kako skrbijo.
Nejasna prihodnost ni ravno največja spodbuda za odločitev o nakupu avtomobilov.
A prav to je največji razlog za katastrofalne razmere pri nekaterih evropskih avtomobilskih izdelovalcih. Najbolj so prizadeti tisti, ki so do zdaj večino svojih avtomobilov prodali v državah južne Evrope, Fiat, Peugeot, Citroën, Renault, Opel in Ford. Vsem se je prodajni rezultat letos občutno zmanjšal. Razumljivo je, da državljani Grčije, Španije, Portugalske, Irske ali Italije, pa tudi Slovenije, če naštejemo samo največje 'izgubaške' trge letos, premišljujejo o čem drugem, in ne o nakupu novih avtomobilov.
Tom Fux, pri evropski Toyoti prvi človek za prodajo in načrtovanje, avtomobilsko Evropo zdaj deli na tri področja – tista, ki se jih gospodarska kriza skoraj ni dotaknila (Rusija, Avstrija, Švedska, Poljska, Češka, jasno, tudi Nemčija), tiste, kjer jim težave dela predvsem sodelovanje v skupni valutni zvezi evra (Nizozemska, Francija, Finska), in tiste, ki so do zdaj s pretiranim zadolževanjem svoja gospodarstva (in evro) spravila v hude zagate (omenjene že v začetku odstavka).
Razmere se zdijo tako katastrofalne, da so nekateri velikani resno ogroženi. Tokrat med njimi ni Fiata. Sta pa tu PSA in Opel, za katera se zdi, da v zvezi z njihovimi težavami, izgubo in prekinjenim tokom likvidnostnega denarja, vodilni evropski mediji vedno znova najdejo nove napete novice. Odhod Varina, šefa PSA, ki so ga nato demantirali, ukinitev tovarne v okolici Pariza, za katero francoska vlada skupaj s sindikati pravi, da se ne sme zgoditi, sta le dve najbolj napeti. Sprejem novega načrta o prestrukturiranju in nato odstop šefa Opla, Karla Friedericha Strackeja, ter zamenjava skoraj celotnega upravnega odbora Opla pa so samo glavne teme žajfnice iz Rüsselsheima.
Osnovno sporočilo težav evropske avtomobilske industrije ni prav optimistično. Tudi Volkswagen, sicer uspešen in še vedno na evropskem prestolu, je pred mesecem dni na največjih evropskih trgih prilagodil cene (beri: daje občutne popuste).
Ni še čas, da bi res lahko verjeli, da bo katera od znamk, ki nastopajo v Evropi, zaprla svoja vrata (kot Saab lani). A če gospa Merkel in njeni iz kluba predsednikov evropskih vlad ne bodo našli rešitev za vso Evropo, bo v avtomobilskem poslu trda predla prav vsem, pa četudi zdaj še objavljajo, da se njihovo število prodanih avtomobilov povečuje.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere