Kar so napovedali že ob lanskem avtomobilskem salonu v Tokiu, pri Toyoti zdaj začenjajo uresničevati. Evropa postaja za Toyoto pomemben člen pri načrtovanju in konstruiranju manjših avtomobilov.
V Zaventemu, predmestju Bruslja, tako že prenavljajo in širijo evropski oddelek za razvoj in konstruiranje. Tam bodo nastajali avtomobili za razrede A, B in C, kot pri Toyoti imenujejo najmanjše razrede.
V evropskem centru bodo trije oddelki. Dva bosta načrtovala in odgovarjala za razvoj projektov za evropski trg, pri čemer bodo posebno pozornost posvečali najpomembnejšim evropskim temam: dizelskim motorjem, kakovosti notranjosti in vozni dinamiki. Tretji oddelek pa se bo ukvarjal z raziskavami prihodnjih tehnologij.
Takšna Toyotina usmeritev je na videz malce skregana s sedanjim slabim položajem avtomobilske industrije in trga v Evropi, a je po drugi strani razumljiva, saj so se pri Toyoti odločili, da bodo svojo zavzetost na evropskih trgih povečali, to pa se lahko zgodi res le tako, da načrtujejo, oblikujejo, konstruirajo in izdelujejo na stari celini.
Podobno odločitev so že pred desetletji sprejeli za Severno Ameriko in njihov položaj tam je temu ustrezno pomemben.
Sicer pa smo lahko prvi rezultat nove usmeritve že preizkusili. Novi Auris je vsekakor velik korak naprej od tistega, kar je ponujal tisti v prvi generaciji. Lahko zapišem, da je dovolj prepričljiv kar na vseh treh področjih, ki so jih pri Toyoti tudi sicer opredelili kot evropsko pomembna. Oblika, kakovost in vozna dinamika so pri novem Aurisu močno napredovale, dovolj prepričljiv se zdi tudi večji dizelski motor. Pri Aurisu pa prepriča še nekaj: pri novem rodu hibridnega pogona so upoštevali številne kritike, ki jih je bilo zaradi tega pogona slišati iz ust evropskih voznikov. Preveč zvezni hrup delovanja neprepričljivega motorja so zdaj zmanjšali, prepriča pa tudi majhna poraba goriva.
Zdaj je treba počakati le še na novega RAV-a 4, pa se bo Toyota v Evropi spet lahko veselila napredka. Vsekakor je zanimivo, kako hitro se je evropska Toyota pobrala iz težav, ki jih je imela v preteklih letih. Nemalo zaslug za to ima Francoz Didier Leroy, ki je kot prvi Evropejec prevzel vodenje tega japonskega giganta. V svetovnem merilu pa bo letos tako in tako spet prehitela tekmece.