Renault, Volkswagen, Opel, Peugeot, Citroën – takšen je bil vrstni red najuspešnejših prodajalcev avtomobilov v Sloveniji lani.
Letos sta mesti zamenjala le Opel in Peugeot, slednji je prodal zgolj 8,6 odstotka manj avtomobilov kot lani. Edina iz prve dvajseterice, ki sta jih prodala odločno več, sta bila Mercedes-Benz (+ 19,6 odstotka) in Kia (+ 18,4 odstotka). S 3,9 in enim odstotkom več sta se rešila še Dacia in Škoda. Za vse druge je bilo preteklo leto eno najslabših v vsej slovenski zgodovini. Seveda to velja za celoten slovenski trg, namesto 58.957 slovenskih kupcev leta 2011 se je leta 2012 z novim avtomobilom opremilo le še 48.895 kupcev. To je kar 17 odstotkov manjša prodajna številka v letni primerjavi.
Seveda statistika ne pokaže vsega. V slovenski prodajni statistiki avtomobilov je skritih več kot deset odstotkov takšnih avtomobilov, ki jih sicer kupijo pri naših trgovcih, a nato svoje resnične kupce dobijo v drugih državah EU. Tak je pač sivi trg, ki si išče boljše cene tudi pri nas. Kar je razumljivo, saj so cene avtomobilov Sloveniji razmeroma ugodne, sploh v primerjavi z nekaterimi večjimi trgi, na primer italijanskim. Seveda pa celotne slike slovenskega trga ta prodaja ne kazi preveč, saj se dogaja že desetletje in je vedno zelo podobna. Nekatere znamke so v tej statistiki 'sivega izvoza' pravi šampioni, druge iz različnih razlogov na tuje prodajo manj. Vsak avtomobil, ki gre kot prodan v Sloveniji nato na tuje, pomeni manjši posel za slovenske serviserje, zato najbrž s tega gledišča za slovensko gospodarstvo takšna navidezna prodaja ne prinaša nobene koristi.
Seveda pa manjša prodaja avtomobilov pri nas pomeni tudi manj davkov v Šušteršičev mošnjiček. Posledično lahko samo na primeru zmanjšane prodaje avtomobilov ugotovimo, da zaviranje gospodarstva in varčevanje pri nakupih prinese na videz nepričakovane posledice.
Kot jih je na primer lani sredi leta uvedeni davek na avtomobilsko razkošje. Kaj so z dodatnim davkom na avtomobile z motorjem z več kot 2.500 kubičnimi centimetri hoteli doseči vladni uradniki? Namen ni bil jasen. So pa tako prispevali manj prihodkov v davčno blagajno. Kupci so se davku v velikem loku izognili, možnosti sta bili dve: ali so kupili avtomobile z nekoliko manjšimi motorji (ki pa niso nujno tudi slabši) ali pa sploh niso nič kupili, ker tako kot večina Slovencev lahko na nakup avtomobila še počakajo.
Nekaterim novica o manj prodanih avtomobilih pri nas prinaša pravo veselje. Statistiki pa bo prinesla nekaj 'pridobitev', povprečna starost slovenskih avtomobilov se bo povečala, tako pa se bodo zmanjšale tudi varnost, zaposlenost in še kaj.