Pred dvema letoma je Toyotin prvi mož Aikio Toyoda napovedal, da se bo tudi njegovo podjetje konstruiranja avtomobilov lotilo na sodoben način. Naznanil je, da pripravljajo skupno platformo za vse prihajajoče novosti, in kar težko je bilo verjeti, da pri največjem japonskem avtomobilskem izdelovalcu do zdaj niso imeli skupnih osnov.
Pred številnimi tujimi novinarji pa je v okviru predstavitev na letošnji tokijski avtomobilski razstavi prihajajoči Toyotin konstrukcijski pristop predstavil Micuhisa Kato, izvršni podpredsednik, odgovoren za konstrukcije in razvoj. Kot je njegovo predstavitev dosedanjih razmer komentiral angleški novinar Paul Horrel (Top Gear), so bile te pravzaprav kaotične. Kato v odgovoru te trditve sploh ni odločno zanikal, ampak je rekel le, da se ne strinja s tem mnenjem. Res je zanimivo, kako je Kato predstavil dosedanje zelo neurejeno potekajoče procese snovanja avtomobilov pri Toyoti in to, kako se bodo zdaj zadeve z uveljavitvijo nove skupne platforme lotili drugače, sistematično in centralizirano. Novi način konstruiranja zdaj pri Toyoti imenujejo Toyota New Global Architecture.
Nekaj podobnega smo v zadnjih dveh letih izvedeli tudi od nekaterih drugih avtomobilskih izdelovalcev. Zadevo je kot projekt 22 novih modelov na skupni osnovi že januarja 2011 napovedal Ford v sklopu svojega prestrukturiranja OneFord. Kasneje so pri Volkswagnu predstavili svojo MQB, torej modularno platformo s prečno postavljenim motorjem. Letos v začetku leta sta Citroën in Peugeot, člana podjetja PSA, prvič predstavila svojo novo skupno platformo, imenovano MP2. Kmalu zatem sta tudi Renault in Nissan objavila, da sta našla skupen jezik za konstruiranje svojih manjših avtomobilov in platformo imenovala Common Module Family (CMF).
Vsi si od takšnega poenostavljenega pristopa obetajo veliko, predvsem tudi manj stroškov, a tudi preprostejše snovanje sestavnih delov posameznih avtomobilov in njihovo nadaljnje poenotenje, ker se tako skrajšuje tudi čas za izdelavo posameznih modelov, ki temeljijo na skupni osnovi.
To je tudi Toyotin cilj. Temu pravijo skrajševanje časovnega cikla za izdelovanje vedno boljših avtomobilov. Kombinacija angleških besed ever better (vedno boljši) ni ravno običajna, a daje vpogled v Toyotin način razmišljanja. Medtem ko smo bili do zdaj bolj navajeni na kaizen, džidoka, kanban ali just in time, je zdaj očitno čas za poudarek na drugih delih izdelave avtomobilov.
Toyotini avtomobili že do zdaj niso kazali, da bi jih izdelovali v tovarnah, kjer bi vladal kaos, če preobrnem trditev kolega Horrela. Lahko pa se tudi drugače vprašamo: le kaj se zdaj obeta pri Toyoti in s kakšnim tekmecem se bosta za svetovni primat zdaj borila General Motors in Volkswagen, ki napovedujeta tekmo za prvo mesto.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja