Tomaž Porekar: Ženevski pogled v prihodnost

Minula ženevska avtomobilska razstava je postregla z 20 primerki, za katere vsaj za zdaj velja, da so namenjeni zgolj študiju, zamislim, pogledu v prihodnost.

23. 3. 2015

Če bodo dobro sprejete pri občinstvu in kot take primerne, da o njih avtomobilski izdelovalci tudi premišljujejo, pa jih bodo morebiti kdaj vendarle uvrstili v serijsko izdelavo. To je pravzaprav teoretični del zgodbe, v praksi pa je že ob predstavitvah posameznih bolj ali manj jasno, za kaj gre.

Kot kažejo predstavljene študije v Ženevi, jih bo večina uresničenih. Nekaj jih je tako ali tako narejenih na že pripravljenih podlagah, Jeepov Renegade Hard Steel ali Qoros 3 Compact SUV sta že takšna.

Med tistimi, ki redno najprej predstavijo nekoliko olepšano različico serijskih avtomobilov nekaj let pred začetkom izdelave, je najvztrajnejši Infiniti. Letos tako QX30 že najavlja križanca, ki ga bodo v prodajne salone pripeljali čez dobro leto. Podoben naj bi bil tudi Kijin Sportspace, ki je najava novega rodu Optime. Tudi za Suzukijev iM4 lahko ugotovimo podobno, saj ga bo Suzuki že konec leta začel izdelovati v svoji indijski tovarni. Menda je tudi Volkswagnov Sport Coupé že kar zelo blizu serijske različice novega rodu modela CC, ki bo zdaj še bolj trdno postavljen med manjšega Passata in večjega Phaetona.

Teže je reči, kam spada Seatov 20V20. Španska veja skupine VW nujno potrebuje še kak dodaten model, a je serijski križanec, tudi oblikovno, še kar daleč od prihoda k Seatovim trgovcem.

Med tiste, ki so dali veliko več možnosti domišljiji oblikovalcev, a pri tem vseeno mislili na to, da bodo študijske novosti v prihodnosti ugledale luč sveta, spadajo Nissanov Sway, Audi Prologue Avant, Mitsubishi XR-PHEV II in Suzuki iK2. Predvsem za Sway lahko rečemo, da bo precej osvežil Nissanovo ponudbo med malčki, če bo ta kdaj kot Micra ali njen naslednik na voljo tudi kot serijski izdelek.

Kaj pa izdelki, ki so unikatni in ne bodo dobili svojih serijskih odsevov? Da sem spadata Italdesignova Gea in Pininfarinin Ferrari Sergio, pa tudi Rinspeedov Budii, se zdi logično. Kaj pa Lexus LF-SA? Doslej so pri Lexusu vedno ponavljali, da jih majhni avtomobili ne zanimajo (ker pri njih ni mogoče dovolj zaslužiti). LF-SA pa je le dva decimetra daljši od Toyotinega iQ in njegova notranjost z razporeditvijo sedežev precej spominja na ta sicer zanimiv, a pri kupcih povsem neuspešen izdelek Lexusove 'matere' Toyote. A LF-SA so opremili z oblikovalskimi rešitvami, te bomo čez nekaj let spoznali v precej večjih avtih.