Filozofsko dojemanje resnice in proučevanje njenih oblik v širšem pomenu se v trenutku, ko se popeljete na štirih kolesih, sprevrže v eno samo hipno, (čisto) neusmiljeno resnico, ki izhaja iz fizikalnih zakonov. Teh ne moremo spreminjati – lahko se jim le prilagajamo!
Med vožnjo zaznavamo veliko trenutkov ultimativne resnice, tiste resnice, ki je tudi ozka črta med življenjem in smrtjo. Se tega zavedate in ali ste se pripravljeni soočiti s temi trenutki? !
Spoznavanje in prilagajanje sta prvinska faktorja človeškega razvoja. Ampak kako se dotakniti skrajne meje, kako varno spoznavati ekstreme in na tej podlagi prilagoditi svoje vsakdanje obnašanje? Odgovor je na dlani: simulacija ekstremnih meja v kontroliranih razmerah bo demistificirala usodne trenutke resnice. Spoznali jih bomo, in kar je najpomembnejše, naučili se jih bomo predvidevati in pravilno ravnati, tudi če občasno prestopimo mejo!
Ali je res tako preprosto, kot se sliši? Ali lahko simulacija, trening in preproste temeljne zapovedi – ‘trenutki resnice’ res ustvarijo nezmotljivega voznika? Takega, ki ne bo iskal krivce v cestah, prometnih predpisih in soudeležencih v prometu, temveč bo večjo varnost gradil na lastnem perfekcionizmu?
Verjetno ne. Utopična je tudi ideja o ‘nič mrtvih’ na cestah. Vseeno pa se mi zdi vredno poskusiti! Prenašati svoje izkušnje na širši krog ljudi, jim dovoliti, da se varno dotaknejo ekstremne hitrosti in jih naučiti, da svojo usodo držijo izključno in ves čas v svojih rokah.
Zato si zapomnite tole: Trenutek resnice. Še veliko boste slišali o njem! Ravno tako o umetnosti preživetja, saj se lahko o relativnih podobah umetnosti pogovarjamo v neskončnost. In hitrost je tudi umetnost!
P. S.: Nov, vrhunski dirkalnik je že v Sloveniji! Uradno razkritje oziroma slovensko premiero pa bo ekskluzivno doživel v naslednji številki AM.
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)