Promet se mi pogosto zdi kot naša politika; kadarkoli namreč pogledam dnevna poročila ali odprem časopis, se vprašam: »A smo se za to boril'? «
No, natanko tako je lahko v prometu. Veriga tokratnega razmišljanja je (jasno, spet) nekoliko daljša in se konča na cesti, začne pa pri slabem gospodarjenju države z našim denarjem.
Pa, kot pravijo Buldožerji, začnimo na začetku. Nič novega ne bom povedal: trenutek je pač takšen, da je ogromen interes ljudstva opraviti vozniški izpit in se nato, jasno, vključiti v promet, državni interes pa je podoben, saj je v vsaki točki, kjer se dotaknemo avtomobilizma, znotraj neki DDV. Pri opravljanju vozniškega izpita malo manj, pri nakupu avtomobila precej več, nezanemarljivo pri zavarovanjih, cestninah, gorivu in podobnem pa spet morda nekaj manj pri prodanih prednjih odbijačih in žarometih in ličarskih opravilih, ko pride do bližnjega srečanja. Pa še nisem naštel vsega.
Se pravi in da ponovim: kjerkoli se dotaknem avtomobilizma, država nekaj zasluži. Okej, prav. Država zbira denar. In naiven, kot sem, domnevam, da bo z nabranim denarjem, ki ga, da smo si na jasnem, ni malo, ravno nasprotno, ravnala gospodarno in v interesu ljudi.
Ja, verjamem, da je razmah prometa marsikoga presenetil, pa ne le v naših dolinicah, ampak zdaj se tega zavedamo in čas je, da svoja ravnanja usmerimo k novim načinom rešitev obstoječih problemov. Tu in tam je naša avtocestna infrastruktura res le delno obremenjena, ampak to so le še zadnji vzdihljaji nekega lepega časa. Naraslo je število premikajočih avtomobilov, dostavnikov in tovornjakov in glede na njihovo količino je stanje v tem trenutku takšno: desni pas je od Maribora do Benetk zaseden s tovornjaki; na trenutke kot zgoščena kolona, sicer pa kot malo bolj razklenjena kolona. Tako je. Prometu osebnih vozil (in, na žalost, dostavnikov) zato ostaja levi, nekoč optimistično imenovan prehitevalni pas. In mislim, da ni treba posebej razglabljati: tako ne gre.
Marsikje zahodno od nas so že ugotovili, da je danes na avtomobilskih cestah potreben najmanj še en prometni pas, čeravno se tam vozimo tudi že po štiri-, pet- in večpasovnih avtomobilskih cestah. No, mi smo pregovorno bolj skromni, a kljub temu zdaj, spet naivno in optimistično, pričakujem, da bo država poskrbela za gradnjo vsaj tega tretjega pasu oziroma posledično za ustrezno pretočnost in nemoten promet vsem voznikom vseh vrst motornih vozil. Na avtomobilskih cestah.
Ljudstvo znotraj meja naše 'kure', ki to potrebuje, je itak ta država, saj država ni ozemlje, ampak skupina ljudi na nekem ozemlju. Le da tistih nekaj, ki imajo v rokah krmilo, to venomer pozablja, saj se vedejo, kot da so ustanovili svoj d. o. o., mi pa smo pri njih zaposleni.
Vinko Kernc