Zgodba je sicer že malce stara, ampak napelje na vedno aktualno temo. Berem v dnevnem časopisu: da je prišlo na primorski avtocesti do velikih zastojev prometa, ker da se je vžgal neki tovornjak. Uh, si mislim, štala, dobro da meni tega dne ni bilo treba iti na pot v tisto smer.
Berem istega dne, vendar malce pozneje, elektronsko pošto dobrega prijatelja: da je padel v stoječo kolono na avtomobilski cesti, ker je gorel neki tovornjak, in kar je še huje, da se je čez 7 (sedem! ) ur peljal nazaj in da je bil tam še vedno prometni kaos.
Kdo je kriv?
1. Kriv je lastnik tovornjaka, ki ga ni zadosti dobro vzdrževal.
2. Kriv je voznik tovornjaka, ki se je z ne zadosti vzdrževanim odpeljal na pot.
3. Krivi sta naša carina in obmejna policija, ki sta ne dovolj vzdrževan tovornjak pustila prek meje.
4. Kriva je naša policija, ki je skupaj z gasilci in drugimi 'orodji' nastali problem gorečega tovornjaka reševala dlje, kot traja delovni dan.
5. Krivi smo Slovenčki, ker prav vsak posebej firbca, namesto da bi spraznil cesto vsem, ki so za njim.
6. Kriva je naša policija, ker ji v času gorenja tovornjaka tudi prometa ni uspelo pospešiti oziroma preusmeriti, da bi tekel, kolikor se da hitro.
Policisti so zagotovo obravnavali nastali dogodek in poslali lastnika ter voznika tovornjaka k sodniku za prekrške. Nekaj evrov 'bomo' pokasirali, in to je to.
Pa drugi 'krivci'? Tisoč voznikov avtomobilov je, če nemo stojiš in opazuješ promet, ki se ne giblje, težko kaznovati zaradi neprimerno (počasne) vožnje. Cariniku je težko naprtiti krivdo, da ni opazil pomanjkljivo vzdrževanega tovornjaka, saj navsezadnje za to ni izučen niti pooblaščen. Ostane . . ?
Še enkrat je na izpitu padla naša policija. Pri vseh kolonah, ki se nabirajo na schengenski meji, je očitno še prepovršna. Pri vsem denarju, ki ga pije iz državne blagajne, in pri vseh materialnih sredstvih, ki so ji na razpolago (od konj do terencev in helikopterjev), je učinkovita, kot da bi bili vsi peš in bi se sporazumevali s tamtami. In pri vseh pooblastilih ter nalogah, ki jih ima, je v ključnih trenutkih, ko jo narod zares potrebuje, še enkrat neučinkovita.
Pravzaprav se učinkovitost naše policije očitno meri le v točki, ko je treba z dragimi merilnimi napravami pokasirati nekaj denarja in spisati zadosti predlogov za sodnika za prekrške, da je nekaj ljudi, ki na ravni države skrbijo za zmanjšanje števila mrtvih na slovenskih cestah, zadovoljnih.
Še mojega ukradenega mopeda ji ni uspelo najti, sem ga moral sam.
Vinko Kernc