Uporabna ekologija

Vem, da smo o tem pisali že velikokrat in da v poročilih z avtomobilskih salonov radi napišemo, da je prišel čas električnih vozil, a tokrat to drži.

8. 10. 2010

Na trg namreč res prihaja četica električarjev, takšnih, ki bodo v prosti in široki prodaji. Večina doslej je bila namreč omejeno dostopna: ali so bile proizvodne številke premajhne ali so bile dobave omejene le na določene institucije, mesta.

Nissan Leaf in trojčki C Zero, iOn in i-MIEV bodo to spremenili. Naprodaj bodo ob bokih klasičnih bratov v prodajnih salonih vsakomur, ki bo presodil, da njihova cena ne presega njihove omejene uporabnosti.

Pa ta četverica ni edina. Mercedesov električni razred A, tudi Renaultov Zoe se spogleduje s serijsko proizvodnjo in še in še. Seveda se klasika ne poslavlja, prej nasprotno: z elektriko podprtih klasičnih avtomobilov (hibridov) je vse več in le vprašanje časa je, kdaj bodo v ponudbi prav vse modelne vrste vseh proizvajalcev.

A trenutno je še vedno videti, da je za stopnjo, na kateri je tehnologija zdaj, in seveda potrebe po vsakdanji in široki uporabnosti avtomobila ekološki maksimum hibridna tehnologija z možnostjo polnjenja oziroma električni avto s klasičnim motorjem, ki deluje le kot generator energije za podaljšanje dosega, ko so baterije prazne.

Toyotin Prius Plug-in in Oplova Ampera sta prva in klasična predstavnika in težko je verjeti, da bo v dogledni prihodnosti sposobnost masovne proizvodnje in masovne uporabe presegla te meje.

Konec koncev: Ampera (pa tudi Prius Plug-in) ne bo veliko presegla cene na začetku omenjenih električnih vozil, pa bo za vsakodnevno vožnjo v službo in po mestu prav toliko električna kot povsem električni avtomobili, le da se z njo lahko odpeljete tudi nekaj 100 kilometrov daleč na morje in torej ne potrebujete še enega avtomobila za daljše poti. Bistvo je namreč vsakdanje uporabna ekologija.

Dušan Lukič, odgovorni urednik

dusan.lukic@adriamedia.si