Tole ni šala: Zakaj imajo hrvaške dirke urnike? Zato da veš, koliko bo zamude!
Na letošnji zadnji dirki evropskega gorskega prvenstva v simpatičnem in gostoljubnem Buzetu zamude niti niso bile tako hude, kot smo jih vajeni pri južnih sosedih.
Dirka s 26-letno tradicijo, na izjemno lepi tekmovalni progi in z zelo prijaznimi domačini pa je žal znova pokazala, da organizator ni dorasel prirejanju vrhunskih športnih dogodkov na evropski ravni. Slaba asfaltna podlaga (zaradi katere me je še tri dni po dirki bolela vsaka kost! ), nestrokovni sodniki v ovinkih, službena in druga vozila na progi takrat, ko ne bi smela biti tam, slabo organizirani boksi za voznike, nezadostna komunikacija med organizatorjem in dirkači, dvomljiva verodostojnost časomerilske službe – vse to so bile ‘malenkosti’, zaradi katerih smo dirkači iz mesta piva in tartufov odšli nezadovoljni.
Moje nezadovoljstvo pa je bilo še toliko večje, ker sem obtičal na petem mestu skupne uvrstitve. Vem, biti peti v Evropi se sliši kar v redu, a tokrat zame ta uvrstitev ni bila dobra! Uspelo mi je izbrati vse možne napačne nastavitve, ki sem jih lahko: od gum do prestavnih razmerij v menjalniku. Pika na i so bile posledice mojega poletnega lenarjenja. Premor, ki sem si ga privoščil v Roll Baru (moj elektrokarting trening za kondicijo in moč v rokah), me je na zaviti progi z dobrim oprijemom asfalta stal hudih bolečin v rokah.
Kakorkoli že, moj apetit po zmagi je že na treningih ‘odpihnil’ odlični Bormolini, z vsako vožnjo pa so se bolj in bolj izmikale tudi stopničke. Kot (slaba) tolažba je ostal le dosežen čas, več kot pol sekunde boljši od tistega, ki ga je pred leti z mojim bolidom v Buzetu dosegel Slovak Krajči.
Ampak že veste: »Kdor ne zna prenesti poraza, tudi zmage ni vreden.«
Drugače pa se je moja letošnja sezona končala prejšnji konec tedna na Gorjancih. Temeljito jo bom analiziral v prihodnjih tednih, moje misli pa so že odtavale v leto 2008. Načrti so drzni in ambiciozni – samo še uresnitčiti jih je treba!
Vladimir Stankovič
DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja