Ostanimo seveda pri avtomobilih. Angleški jezik pozna dve različici slovenske besede varnost: 'safety' in 'security'. Vemo, kako sta si različni.
'Security' govori o varnosti (avtomobila) pred nepridipravi, torej pred vlomi in krajami. Današnji avtomobili imajo vgrajene številne sisteme, ki varujejo pred tovrstnimi nevšečnostmi, na primer odklepanje le voznikovih vrat s prvim pritiskom na gumb daljinca; samodejno zaklepanje vseh vrat, ko avtomobil preseže (recimo) hitrost pet kilometrov na uro; varnostne ključavnice in dvojno zaklepanje; nezmožnost odpiranja vrat od znotraj, ko jih enkrat zaklenete od zunaj; ključavnico volanskega mehanizma (ali redko ključavnico menjalnika); ključavnico za naslonjalo zadnje klopi (pri kombilimuzinah zoper možnost vstopa v potniški del skozi prtljažnik); kodo v ključu za zagon motorja pa še kaj.
'Safety' govori o varnosti potnikov v avtomobilu (in v zadnjem času tudi pešcev) pri trku. Ta tema je že stara, a še nikoli tako aktualna kot danes. Sistemov je vse več, Audi je že pred približno dvema desetletjema ta pojem razdelil na dva vsebinsko različna (na aktivno in pasivno) in danes gre tehnika že tako daleč, da posamezni proizvajalci uvajajo še nove delitve oziroma poglavja znotraj tega pojma.
Lahko jo delimo tudi na (recimo) mehanske in na elektronske sisteme za varnost in še kaj. Tu so: varnostni pasovi, vzglavniki, varnostne blazine, bočne ojačitve in ojačitve kletke, zmečkljive cone, elektronska pomagala (od ABS do ESP), sistem za prekinitev dovoda goriva pri trku proti požaru, sistem za prekinitev dotoka električne energije iz akumulatorja (tudi proti požaru) pa tudi manj 'opazni' sistemi, kot so (učinkovita) klimatska naprava, ergonomija in še bi lahko naštevali.
Tale 'safety' bi lahko preprosto razdelili v dve poglavji tudi takole: v tisto, kar naredite za varnost drugih (na primer potnikov v vašem vozilu in drugih udeležencev trka), in v tisto, kar naredite zase, za svojo varnost v primeru trka.
Ena od teh stvari je pripenjanje (sebe) z varnostnim pasom. Tule, v redakciji AM, smo brezpogojno ZA in vsi se dosledno privezujemo. Vseeno pa ostaja nekaj prostora za razmišljanje: zakonska obveza pripenjanja se do neke mere zdi poseganje v svobodo odločanja o svoji usodi. Nepripenjanje je, gledano psihološko, le ena izmed stopenj do skrajnosti, ki se ji reče samomorilstvo; to je, ko se namerno zapelješ v zid s 150 kilometri na uro ali pa skočiš v Ljubljanico s skalo okrog vratu. A samomorilce obravnavamo kot ljudi, potrebne pomoči, tiste 'nežnejše', ki se 'le' ne pripenjajo, pa kot kršilce zakona. To se zdi malce nelogično.
A kakorkoli že. Glede 'slovenske' varnosti lahko naredimo dvoje: kupujemo tako in drugače varne avtomobile ter se v njih pripenjamo, od kreatorjev sprememb slovenskega jezika pa pričakujemo, da bodo uspešno in nevsiljivo postavili tudi v jeziku tehnično razliko v tem pojmu.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: O življenju rock zvezdnika s Slovencem, ki z legendarnimi glasbenimi skupinami nastopa po največjih odrih na svetu