Dokler razmišljamo iz dneva v dan, se vse skupaj zdi krasno in že samo po sebi umevno: vsak dan nekaj novega v avtomobilu. Ampak stopimo korak nazaj in si oglejmo večji del te časovne lestvice.
Kaj je pravzaprav tisto, kar je v avtomobilih v zadnjem času vsak dan nekaj novega? Mehaniko lahko kar preskočimo, saj gre bolj ali manj za izboljšave elementov, sklopov in sistemov, ki jih poznamo 30, 40, 50, tudi 100 let. Torej elektronika. Začela je pri motornem vžigu, potem pa se hitro razširila v različne pore – od merilnikov prek stopalke za plin do novih sistemov, ki jim je bil mehanski del tehnične kibernetike težko kos.
Na hitro za ilustracijo. Se še spomnite uplinjačev? Koliko dodatnih sistemov so morali imeti, da je bil motor avtomobila za silo uporaben: sistem za prosti tek, za pospeševanje, za različne zračne tlake (nadmorska višina ...), za hladen zagon in tako naprej. Danes? Sistem za vbrizg, ki sam ne zna nič, šele s pomočjo elektronike postane opravilen, res pa je, da je po svoji zmogljivosti in prilagodljivosti že nekaj časa daleč naprej od uplinjačev.
Vse lepo in prav, dokler gre za izboljšave, ki so praktičnega pomena za vožnjo. A zgodba bi se hitro končala, avtomobilisti pa so – v duhu časa, ki ga živimo – razvadili kupce, da je vsak dan nekaj novega. Še najbolj pa so pri tem spretni njihovi tržniki, ki uspešno prepričujejo narod, da prav to (novost) resnično potrebujejo. Zato zdaj že nekaj časa avtomobilska industrija uvaja novosti (ki seveda temeljijo pretežno na elektroniki), ki so sicer na prvo žogo krasne reči, v resnici pa lahko peljejo v smer, ki ni prav nič lepa.
Poglejte, kaj vse zna avtomobil že narediti sam. Zaženete motor pa se prižgejo žarometi. Za malenkost pomaknete ročico utripalk pa te same utripnejo trikrat. Pretaknete v D pa avtomobil sam pretika. Nastavite 22 stopinj Celzija pa klimatski sistem sam uravnava klimo. Na hitro se dotaknete stopalke zavore pa avtomobil sam močno zavre. Prehitro zapeljete v ovinek pa sistem ESP odvzame plin in zavira posamična kolesa, da avtomobil ostane na cesti. Na spolzkem sam vklopi drugi kolesni par, da izboljša trakcijo. Na strmem sam zavre zadnji kolesi, da vam je lažje speljati. V dežju sam prilagaja hitrost brisalnikov. Če vozite s tempomatom, sam zavre, ko se približate drugemu avtomobilu, in prilagodi hitrost. Ko ne opazite ovire pred seboj, sam zavre in ustavi. Seznam še zdaleč ni popoln, že jutri pa bo videti arhaičen.
Samo dva pomisleka: prvič, treba je ločiti zrno od plevela (naloga tržnikov pa je, da vam to ne uspe), in drugič, avtomatizacija ni vsemogoča, vozniki pa postajamo preveč odvisni od nje.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del