Ker je jasno, da se je čisto zares začelo obdobje dveh različnih pogonov avtomobilov (in vozil na splošno), bo treba pogosto izpostavljati, kakšne vrste motor poganja neko vozilo. Zato se bo treba počasi navaditi tudi na kratici EM (elektromotor) in MNZ (motor z notranjim zgorevanjem).
Oni dan sem se malo bolj navozil s še enim e-mobilom, Twizyjem, kar mi je ves čas vzbujalo tehnične primerjave med avtomobili z EM in tistimi z MNZ. Pa sem se spomnil tudi, da najbrž premalokrat povemo, kako je od pradavnine znano dejstvo o teh rečeh.
Verjetno daleč najpomembnejše dejstvo je, da je EM že od samega začetka boljši od MNZ. Zakaj: ker je pri istih zmogljivostih manjši in lažji, ker ima tudi manj sestavnih delov ter je zato vzdržljivejši in zanesljivejši, preprostejši in cenejši, poleg tega ima pa tudi z naskokom boljši izkoristek in boljše krivulje motornih karakteristik. Uau.
Samo poglejte: povedano malo poenostavljeno (za lažje razumevanje) ima EM eno ravno gred z ležaji, rotor, stator, ohišje in nekaj žic, včasih še krtačke, a te so vse manj uporabljane v sodobnih EM. MNZ pa je danes, huh, zapletena reč.
Ima kolenasto ročično gred, karter, blok, glavo (ki je tudi eden najbolj zapletenih kosov), ventile, odmično gred s pogonom in jermenom/verigo, sistem za relativni zasuk odmične gredi, oljno črpalko, olje, bate, batne obročke, ojnice, kup drsnih ležajev, izpušni sistem, sesalni sistem, sistem za vbrizg, turbopuhalo, cevovode, vmesne hladilnike polnilnega zraka, vodno črpalko, hladilno tekočino in celo četo nekih tipal.
Nekateri deli pogosto nastopajo večkrat (na primer odmične gredi), zgradba večine kosov je bolj zapletena in dražja, vsak omenjeni (pod)sistem je še naprej sklop več manjših kosov, ki so vse pogosteje tudi izjemno zahtevni za izdelavo (zlasti sistemi za vbrizg in nadtlačno polnjenje), na koncu pa je treba vse te kose sestaviti v celoto, kar ni preprosto, saj je tu in tam medsebojna lega nekaterih kosov lahko različna, dobra pa v le ozkem področju možnih nastavitev.
Pri vsakem še tako majhnem vozilcu si ni težko zamisliti pogona vsakega od njegovih koles posebej z EM, kar omogoča še boljšo porazdelitev mase, MNZ pa je okoren velikan, ki moti čisto vse, kar je znanosti v avtomobilu, vse do aerodinamike in nove znanosti varnosti pešcev.
O prednostih EM pred MNZ bi lahko pisali še in še. Vemo pa tudi, kaj MNZ še vedno drži pri življenju. Prvič to, da so v zadnjem desetletju postali zares hudičevo dobri, drugič pa to, da je njihova hrana dosti bolj prijazna do uporabnika kot pri EM. V petih minutah napolnite 50-litrsko, 50-kilogramsko posodo za naslednjih 800 kilometrov, medtem ko pri EM polnite 200-kilogramsko ogromno baterijo šest ur za 100 kilometrov.
To je to.