Avtomobili, ki jih tu preizkušamo, danes pridejo, jutri gredo. Kateri od njih, a v odstotkih vedno manj, pusti večji vtis, katerega se spomniš čez leto dni, kot bi bilo včeraj, a to je večinoma to.
Prejšnjo nedeljo sem se spustil v našo službeno garažo. Ob nedeljah je običajno prazna, tega dne je bila – za čuda – povsem polna. Sem najprej pomislil, ali nisem kaj zgrešil na koledarju.
Samo sedem tisočink sekunde je trajala ta negotovost orientacije v prostoru in času. Garaža oziroma samo njena vsebina je bila tega dne vredna, hm, okoli milijon evrov, kaj pa vem, morda tudi dva. Te reči je težko oceniti.
V njej so se izgubili gostje hotela Lev, s katerim si garažo delimo. No, izgubili, pač preveč jih je bilo, avtomobilov namreč, za hotelski del, pa so parkirali še pri nas. Običajno bentimo.
Bili so udeleženci relija starodobnikov Liege–Brescia–Liege. Britanci. In večina je prišla z modelom E-Type. Uau!
To je tako: nekaj te lahko tako presune, da imaš milijon misli hkrati, pa nobene povezave v zgodbo, samo uau! Kakšni kosi. Menda je sam Enzo ob njegovi predstavitvi leta 1961 rekel, da je to najlepši avtomobil vseh časov. Mislim, poglejte ta obraz, ta dooolgi motorni pokrov, ta čudoviti zaključek. FHC ali OTS? Kaj pa vem, meni so bolj pri srcu kabrioleti, a tu bi najbrž stavil na kupe prve serije, četudi je 'le' šestvaljnik. Pa kakšni detajli, kakšna dovršenost oblike! Ste slišali za Malcolma Gilberta Sayerja? No, zdaj veste: on je oče te oblike, a le še peščice drugih (vsi Jaguarji), od katerih je zadnji, XJS, na trg prišel kar pet let po njegovi smrti.
Ne vem, menda mora imeti E-Type platišča z naperami, samo tako je edinstven. Nekateri prisegajo na tretjo serijo, ker jo poganja 12 valjev, ampak ne, preveč plastike in velika smernika spredaj na bokih pokvarita originalnost. So oblike, ki so lahko samo takšne, kot so bile v osnovi, vsaka sprememba jih le pokvari.
Pridni Nemci prvo serijo cenijo na 30 do 50 tisočakov (srednja ocena ohranjenosti), drugo celo na do 25 tisoč. A ne bodite presenečeni, če naletite na katerega za 100 in več tisoč.
V garaži izgubljenemu paru, ki bi utegnil biti kar prvi lastnik enega od njih, sem odprl vrata in pokazal pot. »Have a nice stay in Slovenia (prijetno bivanje v Sloveniji),« je bilo vse, kar mi je uspelo reči. Imam težave z občutljivostjo.