»Lep pozdrav vsem ljubiteljem hitrosti in adrenalinskim odvisnikom! Dobrodošli v 200. kolumni!« Ta rahlo pompozni uvod, ki bolj zveni kot radijska napoved jubilejne kolumne, bom tokrat izrabil v pisni obliki – zdi se mi ravno pravšnji.
In res je, sem rahli statistični 'frik'. Dvesto kolumn pomeni, da je preteklo 400 tednov oziroma skoraj osem let od objave prvega DD-ja (Dirkačev dnevnik), da sem natipkal več kot 400.000 črk, ki sta jih zanesljivo prebrali vsaj dve osebi – moja žena Petra in Aljoša Mrak. Zadnji sicer po uradni dolžnosti, ampak to dejstvo ne vpliva na statistiko.
Ocenjujem, da je naša lektorica v teh 200 kolumnah 'vknjižila' vsaj 4.000 pravopisnih ali tipkarskih napak (upam, da je plačana po napaki), medtem ko je s pretirano zvestobo lepemu slovenskemu izrazoslovju spremenila pomen mojih stavkov (ali jih oropala duhovitosti) približno 30-krat. Ampak nič ne de! Svojo kolumno imam rad takšno, kot je – tudi takrat, ko me Aljoša preganja, ker zamujam 'dead line', tudi ko pozno ponoči sedim ob računalniku in imam preveč ali premalo tem, še posebej ko mi uspe ujeti trenutek in mu vdihniti življenje, ki bo na papirju (in tudi v digitalni obliki) odslikalo ta čas, tukaj in zdaj.
V vseh 200 preteklih kolumnah (natančneje 199) sem vas želel nagovarjati predvsem kot dirkač, ki se na svoji 'normalni' poti nenehno bojuje z zmagami in porazi, ves čas – ne vem, ali sem v tem bil uspešen – pa sem vas želel popeljati v nekoliko drugačno dirkaško perspektivo, skrito za oglušujočim hrupom motorja in suhoparnimi uradnimi rezultati dirk. Moja prirojena patetika me je prepogosto potegnila v samousmiljenje, ambicioznost in optimizem v sanjarjenje, dirkaška samozavest v pretirano kritiziranje ... A to je paket, ki vam ga bom, upam, da še dolgo, ponujal po načelu Vzemi ali pusti!
Načrti za prihodnost? Ta hip se bom osredotočil na prihodnjih 200 kolumn. Rad bi vam opisal 40 prihajajočih zmag, rad bi z vami delil navdušenje ob odprtju prvega slovenskega dirkališča in kartodroma v Ljubljani, rad bi z vami vnovič slavil slovenski naslov evropskega prvaka ... V nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti vam bom ponudil multimedijsko kolumno ob izbrani glasbi in videoposnetkih – no, to bi lahko že zdaj delal! – predvsem pa bi rad, da pisana beseda ostane v veljavi, naj si bo na papirju ali pa na elektronskem bralniku. Kar zadeva mene, mi pisanih besed ne bo nikoli zmanjkalo. Pa če vam je všeč ali ne!
P. S.: Če mi uspe preživeti naslednjih 30 let, lahko napišem še 780 kolumn oziroma 1.560.000 črk! Niti ni tako veliko ... Ali pač?
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere