Dirke povezujejo ljudi. Tkejo močne vezi, pletejo mrežo spominov, ki živijo tudi po tem, ko nekdo izmed nas odide ... In te vezi, ti spomini so močnejši od bolečine v grozljivem trenutku, ko avtomobilski šport razkrije svojo najtemnejšo plat.
Prijateljskemu objemu s Hanspetrom Laberjem, ki je bil obvezen ritual skoraj ob vsakem srečanju (še posebno ob prvem snidenju po zimskem premoru), je vedno sledilo otipavanje njegove prepoznavne 'blagovne znamke' – velikanskih brkov! Srečanje na prvi dirki v Rechbergu je bilo še bolj veselo, ker si je ekstravagantni draguljar iz Leibniza za letošnjo sezono umislil prav poseben dirkalni kombinezon. Takšnega, ki oponaša večerno obleko. Jasno, po boksu se je sprehajal tudi z ustreznim klobukom in slika dirkača džentelmena je bila popolna!
Na domači dirki, ki jo je organiziral v svojem rodnem kraju, le streljaj od Maribora, pa nas je običajno dočakal v kleni jodlarski podobi: irhovkah in zelenem lovskem klobuku. S pristnim gostoljubjem in pozornostjo je vedno poskrbel za odlično dirko in izvrstno počutje nas dirkačev.
HP-ja, kot smo ga klicali, ni več! Trenutek nepozornosti je končal njegovo 30-letno dirkaško kariero. HP je ostal za vedno v Italiji, meki avtomobilskega športa, tam, kje je imel veliko prijateljev in oboževalcev. On in njegov impozantni Gabath Escort s skoraj 700 'konji'.
Ne, nimam kaj dodati temu. Izbrskal sem HP-ja na starih fotografijah v družbi z Regalom, Plaso ... Morda so spomini zares močnejši od bolečine, ta hip, žal, ne verjamem v to. Abschied meine Freund HP.
*Zbogom, moj prijatelj HP.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol