Če bi mi kdo rekel, da se bom iz češkega Šternberka vrnil z 'le' šestim mestom in da bom povrhu še kar zadovoljen z dosežkom, bi ga poslal nekam. Še sam težko verjamem, da me je ta fantastična steza, polna izzivov, znova tako prevzela, da se po dolgem času nisem niti malo oziral na uvrstitev.
Osem čeških kilometrov je ultimativni izziv za vsakega dirkača, preizkus natančnosti, korajže ter psihofizične pripravljenosti. Predstavljate si mešanico Ilirske Bistrice, Gorjancev, Lučin, Rogle in Sevnice, združite najdaljše ravnine, najhitrejše in najpočasnejše ovinke, dvojne S-ovinke, vse nepregledne in zelo ozke ovinke, z drugimi besedami vse najtežje izzive na omenjenih stezah, in dobili boste Ecce Homo, dirko, ki so jo prvič vozili že leta 1905!
Moja bilanca v Šternberku ni bleščeča. Štirikrat sem startal na tej dirki, dvakrat končal v ograji, trikrat se jezil zaradi dežja in stalno preklinjal prehitre in težko ulovljive domačine.
Tudi letos ni bilo veliko drugače. Le dveh sobotnih treningov sem se lotil preveč analitično.
Poiskal sem drugačno linijo, ki jo zahteva Osella, se navajal 'prinašanja' hitrosti v ovinke in raziskoval nove točke pospeševanja. Odprl se mi je nov svet! Nehal sem voziti Osello, kot da bi bila formula 3000, in sem se na prvi nedeljski dirki spustil pod magično mejo treh minut, kar je do zdaj uspelo le peščici dirkačev.
Po prihodu v cilj prve vožnje sem vedel. To je to! Zdaj sem pripravljen pritisniti do konca. Jasno, za vrhunski dosežek je bilo prepozno (vedel sem, da me bo pestilo pomanjkanje treningov), a bolj kot uvrstitev me je zanimal čas, ki ga lahko dosežem v drugi vožnji. Napovedi mojih italijanskih mehanikov so se celo meni zdele preveč optimistične, vseeno
pa sem čutil, da jih ne bom razočaral. No, dober čas druge vožnje so odplaknile dežne kapljice, ki so me spremljale vso pot do cilja in zadržale na šestem mestu. Skoraj bizarno, ne? Sploh ker so nehale padati pet minut po prihodu v cilj!
Če se še vedno sprašujete, kako sem lahko zadovoljen s tem rezultatom, bom vse skupaj povzel v enem stavku: z vsakim kilometrom sem se bolje počutil za volanom Oselle, z vsakim metrom sem bolj razumel njene posebnosti – odprla se mi je drugačna perspektiva in svojo vlogo v celotni zgodbi zdaj vidim veliko bolj jasno.
Med nami (naj ostane skrivnost): seveda nisem zadovoljen s šestim mestom! Že vse dni po dirki me žre to, da sem prepočasi stopnjeval ritem na treningih ... Ampak tudi šesta mesta so pot do zmage, kajne?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja