Vladimir Stankovič: Fenomen Faggioli

Sklepno dejanje letošnjega evropskega prvenstva v gorskohitrostnem avtomobilizmu v hrvaškem Buzetu je že sedmič zaporedoma tudi uradno okronalo Simona Faggiolija ter ga v 50-letni zgodovini tega prvenstva povzdignilo med najuspešnejše dirkače vseh časov.

2. 10. 2014

Od leta 2009, ko je genialni Enzo Osella pod oznako FA30 naredil dirkalnik, v katerem je združil najboljše lastnosti formule 3000 (moč) in športnih prototipov (izjemna aerodinamika), so evropske zmage romale v Firence. Simone se je sprehodil do najvišje zmagovalne stopničke in rekordov, vsi drugi pa smo le nemo opazovali in se borili za drobtinice, ki so padale s šampionske mize.

Potencial tega briljantnega dirkalnika ter delo vrhunskega profesionalnega moštva sem spoznal tudi sam, ko sem se pridružil ekipi leta 2012, a žal le na treh dirkah.

Verjetno mi ne boste verjeli, da je vse skupaj videti sila preprosto, še posebno ker je Simone zelo umirjen, neatraktiven dirkač. Njegova izjemna natančnost ter neverjeten občutek za dirkalnik, ki ga pozna do obisti, veliko pomaga tudi tehničnem delu moštva, ki z lahkoto izbere najboljše nastavitve. Če k temu dodam še nenehni tovarniški razvoj dirkalnika (vsako leto nov aerodinamični paket, izboljšave motorne elektronike, podvozja itd.) in podporo italijanskega proizvajalca gum, potem je odgovor na vprašanje o 'skrivnosti Faggioli' kot na dlani! 1 + 1 + 1 = 3.

Ko je lani Enzo Osella začel prioritetno razvijati ravno tako genialni dvolitrski dirkalnik (Osella S2000), je Simone na veliko presenečenje presedlal k Normi. Francoskemu proizvajalcu športnih prototipov je v zameno za (do takrat) ne preveč uspešen dirkalnik (Norma M20FC) ponudil svojo vozniško genialnost, izkušene dirkaške inženirje in podporo že omenjenega gumarja iz Italije. Sedmi naslov prvaka in kar nekaj novih rekordov je dokončno pokazalo, da je 'fenomen Faggioli' večji in pomembnejši od Oselle ali Norme!

Ponazoril vam bom delovanje zmagovalnega paketa Faggioli in Osella, Norma ali karkoli – na primeru prvega levega ovinka po prvi šikani v Ilirski Bistrici. Simone je bil letos v drugi tekmovalni vožnji edini dirkač v 20-letni zgodovini dirke, ki je ta ovinek odpeljal s polnim plinom (IV. prestava, okoli 198 km/h)!

Kako je to mogoče?! Preprosto: nastavitve avta, nove gume in ne nazadnje vozniški pogum.

Bolj preprosto ne more biti, kajne?