Ni je čez gostilniško debato! Ko druščina svetovnih prvakov začne premlevati dirkaško znanost, kaj hitro zavre adrenalin, zmage se vrstijo, rekordi padajo, rešitve vseh težav slovenskega (pa tudi svetovnega) avtošporta so kot na dlani ...
Glede na to, da večino svojega gostilniško-debatnega nagona izražam v AM-kolumnah, ni nenavadno dejstvo, da se podobnih dogodkov v živo precej spretno izogibam. Tudi nerad komentiram Schumacherjeva leta, Pirellijeve gume v F1, novi Mercedesov DRS in druge zadeve, o katerih vsi vse vedo.
Od dobrih prijateljev pa me zlasti Andrej Japelj in Miro Marinšek vedno znova, spretno in na začetku skoraj neopazno potegneta v (ne)produktivne debate – prvi s poveličevanjem relija in drugi s povzdigovanjem krožnih dirk. Seveda, stisnjen v kot, nimam druge izbire kot na vse pretveze braniti svojo primarno disciplino, gorske dirke. No, moje zadoščenje pride v trenutku, ko začneta glodati drug drugega: »Reli ni dirkanje, je vožnja na štandgasu!« grmi Marinšek, medtem ko Japelj po tihem tehta močno žaljivko za dirkanje v krogu ... A za prav dolgo ne pozabita name, kajti, seveda, skupna tarča je »dolgočasno dirkanje za penzioniste na hribu«.
Toda prijateljsko zbadanje, pod katerim se skriva medsebojno spoštovanje, ni nič slabega. Japelj me bo prej ali slej sprovociral, da se vsaj enkrat usedem za volan reli dirkalnika (kar me v resnici sploh ne mika), Lema pa, da se čim prej vrnem na krožne dirke (kar me zelo mika).
Poanta moje bolj ali manj zabavne gostilniške zgodbe pa je, da je pregovorno slovensko vrtičkarstvo pregloboko zarezalo tudi v avtošport. Zgodbe, ki jih prepogosto slišim, pričajo o precejšnjem nespoštovanju tistih, ki 'niso naši', čeprav smo vsi – avtokrosisti, relisti, pistaši in hribaši – le različne plati istega kovanca (ali kocke, če želite bolj realistično prispodobo). Žal le redki med nami dojemajo, da sta denimo lanska uspeha Preka in Turka uspeh vseh nas, uspeh slovenskega avtošporta. Bi morali? Ali pa sem le nepopravljiv idealist?
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del