December leta 2012 bo v zgodovini slovenskega avtomobilizma zagotovo zaznamovan z izidom kar dveh knjig o avtomobilskem športu. Obe prihajata izpod peresa uveljavljenega avtomobilskega športnega novinarja, sicer zaljubljenca v reli, Gregorja Pavšiča.
V prvi s pomenljivim naslovom Usodna strast se je Gregor prepustil svoji ljubezni do relija in na samosvoj, konceptualno zelo zanimiv način povzel zgodovino in razvoj te avtošportne panoge. Knjiga je napisana iskreno, čustveno, na trenutke celo poetično. Na prijeten in nemoteč način idealizira avtošport in tiste posameznike, ki so pisali njegovo zgodovino. Kljub visoki strokovni ravni knjige je Pavšiču uspelo nagovoriti tudi laične ljubitelje bencinskih športov, ki bodo uživali v poučnem in zabavnem besedilu, napisanem v lepi slovenščini. Vse skupaj je zapakirano v sodobno in mikavno grafično podobo, ki temelji na velikem številu vrhunskih fotografij, med katerimi je veliko tistih, ki jih je v objektiv ujel sam avtor knjige.
Manj literaren, a za zgodovino avtošporta precej bolj pomemben pa je almanah 100 let avtomobilističnega športa v Sloveniji. Častitljivega in zelo obsežnega projekta, ki je nastal predvsem na osnovi medijskih objav v preteklem stoletju, se je (seveda!) znova lotil Gregor Pavšič in je (seveda!) spet ponudil neoporečen izdelek, na katerega smo lahko ponosni vsi, ki se (so se, se bodo) ukvarjamo s tem športom, pa tudi tisti, ki ga le bežno spremljajo, a kljub temu razumejo njegov pomen za nacionalno tehnično in športno kulturo. Prvi del almanaha spremlja razvoj avtošporta na Slovenskem iz časa Avstro-Ogrske prek povojne SFRJ do samostojne Slovenije, drugi del pa je povzel vse mednarodne dirke v Sloveniji ter nastope slovenskih tekmovalcev v tujini. V almanahu je mogoče čutiti subtilen vpliv (in tudi očetovsko skrb) nekoč odličnega avtomobilskega športnega publicista in kolumnista Dagmarja Šusterja, zdaj direktorja AŠ2005, ki bo moteč le za tiste posameznike, ki jih je Šuster (ne) namenoma, na takšen ali drugačen način, spregledal.
Sam sem bil zelo jezen (tudi ponižan!), ker mojih 22 let dirkanja ter številni naslovi in zmage doma in v tujini pod slovensko zastavo niso vredni niti ene same fotografije v almanahu! Še bolj me je prizadelo, da svojega mesta v knjigi ni našel niti Dušan Đaniš, dirkač, funkcionar, entuziast, eden izmed ustanoviteljev AŠ2005 in najzvestejši podpornik Dagmarja Šusterja ...
Jeza bo prej ali slej minila, almanah pa bo ostal – kot izvrstna popotnica v drugih sto let slovenskega avtošporta. Temu ne morem oporekati.