Vladimir Stankovič: Macchina brutale*

Vedel sem, da mi je med predigro le nakazala svoje potenciale in mi pustila naivno verjeti, da je lahko obvladljiva, celo predvidljiva. Vedel sem, da mi bo svoj pravi značaj razkrila šele, ko jo bom pognal do skrajnih meja, še sanjalo pa se mi ni, da se lahko v hipu iz skoraj sramežljive ubogljivke prelevi v brutalno in brezkompromisno domino.

31. 5. 2012

A tudi sam sem dvojček. Mehek in nežen, pa tudi brutalno grob, če je treba ... Pa še kako bo to potrebno za obvladovanje Oselle in njenih osupljivih zmogljivosti, ki zares nihajo med nežnostjo in surovostjo.

Ampak začnimo na koncu. Dolgo pričakovano dirko v Rechbergu sem končal na (le) solidnem četrtem mestu. Po tretjem mestu na treningu in boju za drugo stopničko je to seveda rahlo razočaranje zame, ampak v širšem kontekstu niti ni tako pomembno, ali sem drugi ali četrti. Jasno, edino, kar šteje, je zmaga, od nje pa me loči še kar nekaj učnih kilometrov. Če vas ne zanima tehnika vožnje, lahko na tem mestu nehate brati.

Če še berete, pa je takole: Osella FA30 ni formula 3000, kljub enakemu pogonskemu motorju in osnovnemu konceptu. Že po prvem treningu sem dojel, da moram način vožnje prilagoditi izjemno močnemu podlaku in aerodinamičnemu oprijemu, ki že pri majhnih hitrostih dovoljuje precej večje vstopne hitrosti v ovinek kot pri formuli 3000. Boljši oprijem dovoljuje tudi zgodnejše pospeševanje iz ovinka. To lekcijo sem večinoma dojel, prvo večje presenečenje pa sem doživel v zelo hitrih ovinkih. V njih se igriva in okretna Osella prelevi v brutalen dirkalnik, ki išče ne le odločno roko voznika, temveč tudi njegovo fizično moč. Takrat ni več heca in časa za neodločnosti ali nenatančnosti – le trda roka in še trša noga na plinu. Občutek je nepopisen! Dirkalnik lahko uresniči tudi najdrznejše dirkaške sanje, ampak ves čas mu moraš odločno kazati, kdo je glavni v tej igri, in ne smeš popustiti niti za milimeter!

Seveda ne bom popuščal, ampak bom iz kilometra v kilometer bolj neusmiljen in zahteven, dokler ne dosežem zelo visoke meje, ki jo iz dirke v dirko znova riše moj moštveni kolega, fenomenalni Simone Faggioli.

Žal je zadovoljstvo po prvem nastopu za volanom novega dirkalnika nekoliko pokvarila grozljiva nesreča Čeha Milana Svobode, ki je tik pred mano zletel s ceste pri hitrosti več kot 200 km/h. Na kraj nesreče sem prišel v manj kot 30 sekundah in ob pogledu na srhljive ostanke dirkalnika pomislil na najhujše. Na srečo jo je Milan odnesel brez poškodb, in to je bila nedvomno največja zmaga za vseh 196 dirkačev, ki smo ta konec tedna vrteli volan in tiščali na plin pred 50.000-glavo množico v izjemnem Rechbergu!

Zaključna misel? Komaj čakam na trenutek, ko se bom znova usedel za volan Oselle ... le to, in pika.

*Brutalna domina