Vladimir Stankovič: Olimpijska razmišljanja

1. 3. 2014
Deli
Vladimir Stankovič: Olimpijska razmišljanja

Moja predjubilejna, 199. kolumna sovpada z zimsko olimpijado v Sočiju.

Že v prejšnji predprejubilejni, 198. kolumni, pa sem se obregnil ob številne slovenske športne 'turiste', ki bodo zaradi OKS-a 'blesteli' v marginalnih športih.

Nekaj dni po začetku olimpijade sem se ugriznil v jezik (oziroma tipkajoče prste). V trenutku, ko pišem to kolumno, so 'turisti' spravili pod streho štiri medalje, od tega celo eno zlato! Kot zakleto! S tem so še poglobili mojo dvojnost, ki me pesti glede vseh drugih športov – razen avtomobilizma, seveda.

Ni tako preprosto in do konca te kolumne ne vem, ali se mi bo beseda obrnila v poveličevanje ali zaničevanje. Kakorkoli že ... Kot popolnoma netipičen športnik, kot lenuh in umetnik med športniki, kot predstavnik v Sloveniji marginaliziranega športa težko pogoltnem poveličevanje teka na smučeh, deskanja ali celo smučarskih skokov in slaloma. Seveda, smuk je druga zgodba, tudi bob ali sankanje – skratka vse, kar ima idealno linijo (zaželena sta tudi volan in zavora). Kot ljubitelja baleta in klasične glasbe me pritegne še umetnostno drsanje, a o športnem vidiku te discipline bi se lahko razpravljalo še in še.

Če za hipec vrnem v čevlje marginaliziranega (in frustriranega) avtomobilista: medijsko navdušenje za, denimo, biatlon, me spravi ob živce – koga, hudiča, zanima nekaj tako neatraktivnega!?

Če pa stopim iz čevljev marginaliziranega (in frustriranega) avtomobilista, mi ostane le občudovanje – ne le športnikov (tudi biatloncev), temveč tudi profesionalnosti slovenskih športnih novinarjev in medijev.

Še kako dobro poznam in razumem športne vzpone in padce, trenutke, ko si sam s seboj na progi, in vse osamljene trenutke, ko trdo garaš za svoj šport – trenutke, ko nihče noče razumeti tvoje obsedenosti, in trenutke, ko imaš ob uspehih nešteto 'prijateljev'.
V tem smo si vsi enaki – biatlonci in avtomobilisti! In verjemite mi, ni lepšega občutka po popolni vožnji, pa naj je kronana z medaljo (zmago) ali pa ne.

Kot dolgoletni ostri kritik slovenskih medijev se moram (že spet!) posuti s pepelom. Ta olimpijada
me je znova opozorila na tisto, česar se zadnja leta vedno bolj zavedam. Za marginalizacijo našega športa ne gre kriviti le medijev. Le sami avtomobilisti jim moramo dopovedati, da smo bolj atraktivni in bolj zanimivi za množice kot biatlon ali smučarski tek, da smo primerljivi z najboljšimi na svetu ... Potem bodo naslovnice časopisov in prve novice v TV-dnevnikih naše! Do takrat pa bomo v osamljenosti in anonimnosti sanjali o velikih zmagah ...

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol