Ne le poletna vročina, ampak tudi vročina v glavah voznikov, ki zakuhajo na cesti. Je že tako, da poletje ni le čas počitka, ampak tudi čas čakanja. V kolonah, seveda.
Ceste je pač treba popravljati. Da je to težko početi pozimi in da je treba večja dela pač opraviti tudi med poletno sezono, je tudi jasno. Po svoje je tako včasih celo bolje, saj so ceste v času počitnic precej manj omejene z dnevnimi migracijami in je zato vsakodnevnih gneč manj. So pa tiste ob selitvah turistov proti turističnim krajem in iz njih toliko večje. A če smo čisto realni: bolje je, da dvakrat na leto trpijo (ali trpimo) turisti, kot dva ali tri mesece vsak dan tisti, ki se zjutraj in popoldne vozijo v službo in iz nje.
Rešitev je seveda preprosta: klimatska naprava, pijača, glasba (za sopotnike lahko tudi kakšna knjiga ali video) in potrpežljivost. To seveda ne pomeni, da ne smete zarobantiti, ko ugotovite, da so se Darsovi izvajalci včasih že kar potrudili, da bi gradbišča označili slabo, nelogično in nasploh zanič. Pa ko med vožnjo skozi gradbišče sredi svojega pasu naletite na premaknjen podstavek označevalne table, dovolj debel in težak, da poškoduje kolo in podvozje ter tako celo povzroči nesrečo. Podstavek, ki je tam le zato, ker je cenejši od varnejših rešitev (varnosti se Dars nasploh otepa, kar se le da – drugače si njegovega početja ob gradnji in vzdrževanju avtocest pač ne da pojasniti). Luči, ki podnevi kažejo, kam zaviti, se ponoči (ker se njihova jakost ne zmanjša) spremenijo v bliskavice, ki (zlasti ob dežju) slepijo voznike . .
Še zaradi nečesa se ne izplača izgubljati živcev: zaradi vozniških bedakov (zanimivo, kolikokrat ti sedijo v kabinah tovornjakov s tujimi registrskimi tablicami), ki ne poznajo sistema zadrge. Ki ne razumejo, da je najbolje izenačiti hitrost s sosednjo kolono in ostati na svojem pasu do zožitve.
Ko sem že omenil klimo. Nikar ne poslušajte strokovnjakov, ki trdijo, da je lahko največja razlika med zunanjo in notranjo temperaturo pet stopinj Celzija. Taki heroji (kot je bila zdravnica Neva Kopčavar Guček, ki je poleg te neumnosti nič manj zgrešeno razpredala še o tem, da iz mrzlega avta ni dobro takoj na vroč zrak, da ga je treba v njem počasi segrevati na teh 35 ali 37 stopinj Celzija . . ) pozabljajo, da voziti pri 32 stopinjah v kabini (ko jih je zunaj 37) ni ne zdravo ne varno in da avtomobili česa takega sploh ne omogočajo. Rešitev je preprosta: ne dovolite, da vam mrzel zrak piha v telo, temperaturo nastavite tako, da bo prijetno vsem v avtu in primerno temu, kar imate oblečeno (če ste lahko doma v kratkih rokavih pri 23 stopinjah Celzija, bo enaka nastavitev povsem dobra tudi v avtu), in predvsem prezračite avto, preden sedete vanj.
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del