V avtomobilski (pa še kateri drugi) branži se te dni vodilni verjetno držijo za glavo in kar ne morejo verjeti, da se lahko stvari tako hitro spremenijo iz slabega na ... še slabše. To je namreč panoga, ki jo je najprej resno prizadela pandemija koronavirusa. Ne le da so zbolevali delavci v tovarnah, države so se odločile za popolna zaprtja, kar je seveda vključevalo tudi salone in prodajo. Da so številke hitro strmoglavile, ni treba posebej poudarjati.
In potem je sledil drug katastrofalen korak, ki je svoje prave posledice pokazal šele sredi lanskega leta, ko se je že zdelo, da se je industrija vrnila od mrtvih. S padcem prodaje so vodilni storili, kar so pač lahko, in začeli odpovedovati pogodbe z dobavitelji. In storili izvirni greh, ki se jim takrat še ni zdel tako nevaren. Toda ko so odpovedali pogodbe z dobavitelji mikročipov, da bi izgube vsaj obdržali na obvladljivi ravni, so se vendarle ušteli – IT industrija je namreč izpraznjene zmogljivosti pograbila z obema rokama. In ko se je povpraševanje po avtomobilih spet normaliziralo, preostali dobavitelji pač niso mogli – in še vedno ne zmorejo – nadoknaditi izgubljenega. Nove tovarne pa ne zrastejo čez noč. Menda zaradi zahtevnosti procesov potrebujejo tri do pet let ...
Ko je pandemija skoraj usahnila in so najbolj optimistični analitiki vendarle že napovedovali luč na koncu tunela, predvsem glede dobave manjkajočih čipov in posledično avtomobilov ter normalizacije proizvodnje, se je pokazalo, da je bila ta luč le luč nasproti drvečega ruskega ekspresnega vlaka!
Zdaj je nova katastrofa že tu in znamke kar po vrsti zapirajo ali pripirajo vrata tovarn, za katere nimajo dovolj delov ali pa nimajo (več) dovolj trga. V BMW-ju so že objavili zaustavitev proizvodnje v nemških tovarnah, saj jim manjka ožičenje, ki prihaja iz Ukrajine. Podobno se je zgodilo Porscheju, kjer so ustavili proizvodnjo Macana in Panamere. Pri Volkswagnu v Wolfsburgu upočasnjujejo proizvodnjo, medtem ko so proizvodnjo v tovarnah električnih vozil že ustavili. Ford je ustavil prav vse svoje operacije v Rusiji, podobno tudi Jaguar in Land Rover, pa tudi Aston Martin. Vse omenjene znamke so preprosto nehale uvažati in prodajati svoje avtomobile v Rusiji. Renaultove delnice pa so medtem strmoglavile zaradi izpostavljenosti nasproti ruskemu trgu, četudi bi naj AvtoVAZ le začel s proizvodnjo.
Seveda vsi ti podatki veljajo za kak teden dni nazaj, tik pred oddajo materiala v tiskarno, in samo upam lahko, da se v tem primeru motim. In avtomobilska industrija, za katero so mnogi znali povedati, da se ji cedita med in mleko, je pred enim najhujših obdobij v svoji zgodovini. Glede na dejstvo, koliko ljudi je odvisnih od nje, bi nas moralo vse skrbeti. Zaslužek kar 12,6 milijona ljudi v EU je namreč posredno in neposredno povezan z avtomobilsko industrijo. Ali drugače – 11,6 odstotka zaposlitev v EU je v avtomobilskem sektorju (samo v Sloveniji pa je od tega sektorja odvisnih 8,6 odstotka zaposlitev). Se vam še vedno zdi, da so to težave, ki se vas ne tičejo?
Besedilo: Matjaž Korošak
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja