Svojo pisarno doma sem med koronavirusom odstopil svoji boljši polovici. Pa ne zgolj zato, da bi bil prijazen, ampak, priznam, velikokrat teksti nastajajo kar za kuhinjsko mizo. Ni mi čisto jasno, zakaj tam, a verjetno je razlog, da imam pol metra stran veliko okno, ki mi odpira pogled na polja in vmes tudi na cesto. Če posije še sonce, je moj dan takoj lepši in produktivnejši.
In med koronavirusom je bil pogled skozi okno drugačen. Cesta, oddaljena dobrih sto metrov, je bila veliko bolj prazna. Seveda, prepoved gibanja je naredila svoje. Vprašanje, ali bi brez nje bilo kaj drugače, a zdaj je, kakor je. Ljudje smo bili doma zaradi prepovedi pa tudi zaradi skrbi za svoje zdravje.
A vedno je tako, da se v sistemu najdejo tisti, ki odstopajo. Nekateri morda celo nehote, ker se ne zavedajo, da delajo kaj narobe, drugi želijo izstopati in mislijo, da so 'frajerji'. Cesta najlažje izlušči takšne. Skozi kuhinjsko okno jih opazim, na žalost jih dnevno opazimo tudi na cesti. Med koronavirusom, ko so bile ceste veliko bolj prazne, so takšni 'frajerji' postali še bolj opazni. Očitno so vzeli prazno cesto kot priložnost, da lahko svojim jeklenim konjičkom izvlečejo dušo. Brezglavo divjanje, izsiljevanje in neupoštevanje prometnih predpisov tudi v času, ki smo ga preživljali, ni dovoljeno. Razumem, da ima kdo težave v glavi, a naj jih ne rešuje na cesti. In če sem čisto pošten - mi je za takšne ljudi vseeno.
Ni mi pa vseeno za tiste, ki cesto uporabljamo tudi za užitek, ne samo za nujno opravilo. Vožnja z motociklom je za marsikoga veliko večje doživetje kot s katerimkoli drugim prevoznim sredstvom. Spet, najdejo se takšni, ki izstopajo in zaradi njih potem trpimo vsi motoristi. Poslušamo očitke, ker nas mečejo v isti koš.
A verjamem in vem, da nismo vsi isti. In za takšne mi je mar. Ker vem, da se včasih na cesto podamo zato, da uživamo, si zbistrimo misli ali si ustvarjamo prijetne trenutke s svojo boljšo polovico. Najmanj, kar si takrat na cesti želimo, so vozniki s težavami v glavi. In zaradi takšnih se užitek lahko hitro spremeni v nočno moro.
Zato naj velja - slednjih se spremeniti ne da. Niti ni moj namen, ker, saj veste, proti vetru se ne da. Raje opozorim na previdnost tiste, ki bodo to upoštevali. Kolegi motoristi, zdi se, da se začenja čas, ko bomo brez slabe vesti pri vožnji med občinami uživali. A bodimo pozorni na druge udeležence. Poskrbimo za svoje zdravje in po nepotrebnem ne izstopajmo. Če se slučajno korona ponovi v drugem valu ali kakršnikoli drugi obliki in bodo ceste spet bolj prazne, se ne prepustimo skušnjavi, absolutno pa se ne spustimo na raven cestnih bedakov - cesta naj bo še naprej naš poligon užitka!
Besedilo: Sebastjan Plevnjak · Foto:
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del