Pa jo imamo. Krizo ekonomije v polnem razcvetu.
Če tako kot jaz ekonomijo jemljete izključno kot konjiček v času, ko stojite v koloni v zasneženi prestolnici (aha, spet nas je presenetil sneg, ampak kako vendar, saj je . . ups . . aja, saj res, zima je! ) ali ko v podobno misleči družbi čakate na pico, se lahko prav o tej ekonomiji z bežnim spremljanjem dogajanja in z malo razgibavanja možganov marsikaj naučite.
Najprej to, da ga ni junaka, ki bi znal karkoli napovedati, niti kratkoročno niti srednje- ali dolgoročno. Ker ga preprosto ne more biti, takšnega junaka. Ker je ekonomija že sama po sebi izjemno nepredvidljiva, kaj šele v primerih, ki niso konkretno in do potankosti opisani v srednješolskem učbeniku. Vedite pa, da junaki bodo, ko bo krize konec; vsi bodo za nazaj vedeli vse.
Naučili ste se ali pa se še boste, če vas to zanima, da se bodo cene (ne preveč starih) rabljenih avtomobilov spreminjale po izjemno nepredvidljivem vzorcu. Danes se bodo terenci podražili, roadsterji pa pocenili, jutri (ali pojutrišnjem) bo pa obratno. Danes se bodo poceni avtomobili še pocenili, dragi pa podražili, jutri bo obratno. Danes bodo nemški avtomobili dražji, jutri pa cenejši, ampak to bo do neke mere tudi vpliv njihove vlade, ki je spet razpisala ugodnosti pri menjavi za nov, čistejši avtomobil, pa bo zato na sto tisoče rabljenih avtomobilov na njihovo veselje romalo na vzhod.
Če ne boste posebej naivni, se boste naučili, da bo velik del prebivalstva kriza zaobšla, ponekod se bodo zgodile manjše (osebne proračunske) tragedije, nekaj modelov pa se bo pošteno obogatilo. Kot vedno, ko je kje kakšna panika, od vojne nazaj.
Naučiti se morate tudi to, da je razsežnost krize odvisna od napak v ekonomiji (kakih 50 odstotkov) in od napihovanja medijev (drugih 50 odstotkov). Jasno, mediji so bili neznansko veseli, da so lahko od mrtvih v Iraku ali le v jarku ob kakšni slovenski rečici, od špekuliranja o dvomljivih rezultatih na slovenski popevki ter od že hudo izpetih junakov najbolj trapastih možnih domačih televizijskih oddaj (ja, mislim na resničnostne šove) prešli k nečemu, kar je 'novo na trgu'.
Treba je gledati na prodajo in recesija je bila nova, zanimiva, strašna in še kaj, pa so jo lepo napihovali, dokler je narod to zanimalo. Bistveno bolje bi bilo, če bi se (vsaj tiste pesimistične) novice o tem pojavljale izključno na strokovnih straneh časopisov in revij, tako pa je slehernik v paniki pobasal denar iz banke naravnost v 'štumf'. Pa je zabil svoj žebelj v krsto recesiji.
Naučili ste se morda, da se recesija odraža tudi v vsebini medijev, vključno z Avto magazinom. Niste opazili? Ah . .
Ko boste prebirali poročila s salona v Ženevi, pa boste opazili tudi, da večina glavnih igralcev na avtomobilistični sceni strga rezerve do zadnje mrvice. V avtomobilizmu bo še naprej zanimivo.
Živeli avtomobili!
Vinko Kernc