Če se Američani in Francozi pogovarjajo in urejajo stvari v povezavi z Nemci, je to vsekakor velika nenavadnost. Ali vsaj spomin na preteklost (v besednjaku naših politikov polpreteklost – haha!).
Ampak – bodimo resni! Opel je po skoraj 100 letih v ameriški lasti, ki je ni prekinila niti doba Tretjega rajha, zdaj prešel v last druge evropske avtomobilske velesile, Francozov.
Se še spomnite, ko smo pred štirimi ali petimi leti lahko resno premišljevali o tem, ali se bosta francoska izdelovalca Renault in Peugeot-Citroën sploh izkopala iz številnih težav? Zdaj oba po zunanjem pasu industrijske avtoceste prehitevata druge.
Je to zgolj prvi vtis? Po tistem, kako se v zadnjem letu in pol spet na pravo pot postavlja koncern Volkswagen, je še kaj več. Tu takšnega vtisa ne spremeni niti dober poslovni rezultat koncerna. Kot pravi Alberic Chopelin, nekoč šef PSA v Sloveniji, zdaj pa na podobnem mestu v Nemčiji, sprememba lastništva Opla za nemško avtomobilsko industrijo ne bo nič spremenila. Obe ameriški nemški znamki sta namreč vedno veljali za nekaj drugega kot tiste prave nemške. »Tudi v uradni statistiki prodaje ločujejo prave in druge nemške znamke ter preostale,« je omenil Chopelin. Ugibanja o tem, ali Nemcem zmanjkuje sape, zato vseeno niso na mestu. »Za francoske ali katerekoli druge tuje znamke je na nemškem trgu vse težje, tako kot na vsakem, kjer deluje tudi domača avtomobilska industrija,« je še dodal.
Videz zaostajanja nemških izdelovalcev je tako ob prevzemu Opla le trenutni privid. Že če se sprehodiš po ženevskih razstavnih prostorih, je slika veliko bolj jasna. Tam nastopajo z vso močjo – velikih razstavnih prostorov, močnejših žarometov in poudarjanja novih dosežkov avtomobilske tehnologije. Francoski izdelovalci pa so kljub temu na ženevskem parketu edini, ki se v vseh pogledih lahko resno postavijo po robu nemškim. Japonski so večinoma zabubljeni v svojih nenavadnih pristopih do evropskega trga (Honda, Mitsubishi), zavezani dajanju prednosti partnerju iz 'Zveze' (Nissan) ali trdnemu stališču, da bodo delali po svoje (Mazda). Le Suzuki in predvsem Toyota še kažeta, da Evropo jemljeta resno. Nekje na pol poti do tega sta Hyundai in Kia, saj se je tudi njim širjenje prodaje malce sfižilo.
Kaj pa Američani? Tisti v povezavi z Italijani (torej Fiat-Chrysler z davčnim sedežem na Nizozemskem) so se pokazali z Jeepom (neopazna sta ostala Ram in Dodge), Cadillac se je zdel povsem izven središča pozornosti. Kitajskih izdelovalcev ni bilo mogoče najti.
Modni rek je: Evropa izgublja svoj pomen. Kaj pa Evropejci?