Končno je čas 'retrovizije' za nami! Nič več preštevanja in seštevanja tistega, kar je bilo (ali pa bi lahko bilo) v preteklem letu, nič več pisanja pisem dedku Mrazu in prazničnega lenarjenja.
V teh groznih prvih dneh januarja me običajno zagrabi paranoja – še toliko tega je treba narediti, nova tekmovalna sezona pa je tako rekoč pred vrati …
No, vrnitev v normalen delovni ritem me nekoliko umiri, do začetka sezone je še več kot štiri mesece in časa za temeljite priprave je dovolj. Ali res? To bom izvedel šele konec aprila in obljubljam, da boste med prvimi, ki jih bom obvestil, ali je vse teklo po načrtih.
Medtem pa vendarle poglejmo, kaj se bo dogajalo v dirkaškem letu 2010. Kljub nekaterim napovedim, da bomo v Sloveniji (kot tudi vse drugo) zobe svetovne recesije zares začutili šele letos, ostajam zmeren optimist.
Prepričan sem, da je dober del recesije temeljil na psihozi, ki so jo ustvarili svetovni in povzeli slovenski mediji ter da se bo brez nje (psihoze) gospodarstvo veliko mirneje vrnilo v bolj normalne okvirje, kot so bili tisti v letu 2008. Sicer pa situacija v domačem avto športu, ki nikakor ni rožnata, nima nič s tem – recesija je bila le priročen izgovor za nadaljevanje marginalizacije slovenskega avtomobilizma.
Kakorkoli že, v treh najpomembnejših panogah, KHD, GHD in reliju, nas čaka sezona, ki po mojih ocenah ne bo odstopala od prejšnjih, na žalost pa ne moremo pričakovati niti vidnejšega napredka.
Na krožnih stezah se bo vse skupaj začelo z dirkami v avstrijskem Melku 18. aprila, vključno s finalom v Salzburgu konec septembra, peščico slovenskih dirkačev, ki vztrajajo v krogu, pa čakajo le štirje dirkaški konci tedna s po dvema dirkama. Odločno premalo, glede na razdrobljene tekmovalne razrede in neatraktivne dirkalnike rešitve krize te kraljevske avtomobilske panoge, pri vsem svojem optimizmu, zares ne vidim.
Izjemno pozno, šele 23. maja, pa se bo začela gorska hitrostna sezona. Na koledarju je le pet dirk, vse so mednarodne, dve (Ilirska Bistrica in Buzet) bosta šteli celo za evropsko prvenstvo. Zato bo tudi letos kakovostna raven gorskega prvenstva izjemno visoka, povprečno število udeležencev pa bo krepko presegalo številko sto.
Odlična popotnica za razvoj v pravi smeri! Težko razumem le, da panožna zveza vztrajno zavrača številne ponudbe organizatorjev iz tujine, ki prijazno vabijo naše dirkače – le štirje telefonski klici bi bili dovolj za popoln koledar devetih dirk! !
Pet od šestih relijev za državno prvenstvo bo letos potekalo v Sloveniji. Po otvoritvenem Lavanttalu v Avstriji sledijo Saturnus, Velenje, Maribor, Ajdovščina in Idrija. Odlično! Če k temu dodamo nekatere napovedi glede razširitve kroga potencialnih zmagovalcev, dejstvo, da so vsi reliji mednarodni, ter napoved novega pokalnega tekmovanja, se nam obeta zares vroča in zanimiva sezona.
Sam imam še nekaj časa, da se dokončno odločim, kateremu prvenstvu se bom 'priklonil'. Prvenstvo Slovenije je samo po sebi umevno, letos bom izbiral predvsem med Evropo in Avstrijo. Visoki stroški evropskega prvenstva (in vsekakor še nepremagljive Oselle! ! ) me silijo tudi k premisleku o evropskem pokalu (challenge) in nekoliko manj privlačnem prvenstvu srednje Evrope.
Konec koncev je vseeno – želim si le zmag, rekordov in še nekaj 'skalpov' najhitrejših v Evropi. Še en naslov gor ali dol niti ni tako pomemben.
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)