Ne dolgo tega sem kupil eno izmed številnih nemških revij, ki je specializirana za starodobnike; na (njeni) naslovnici model BMW 'Nullzwo' ti. Ne spomnim se več, a najbrž me je prav to pritegnilo.
'Nič-dva' je krasen starodobnik in zgodba o njem je vse bolj zanimiva in aktualna. Vsaj med ljubitelji 'mladodobnikov'. Kakšna zgodovina, kako ohranjeni primerki v reviji, kakšne fotografije! In Hans-Joachim Stuck za volanom na dirki za 24 ur Nürburgringa . .
Malo naprej je tudi zgodba o Guzziju Le Mans II. Krasna zgodba. Spomnim se, da so redki ljubljanski poznavalci v tistem času vedeli povedati, da ima ta Guzzi najboljši serijski okvir . .
In še in še zgodb. In vsega, kar spada k tej tematiki.
A daleč najbolj me je pritegnila zgodba o Berthi Ringer. Zgodba prikliče čase, ko avtomobila še ni bilo, saj ga je moral njen bodoči mož šele izumiti. Tovrstne zgodbe je treba znati brati. Predstavljajte si: južna Bavarska, gozdovi in travniki, odštejte električne napeljave in ceste, ki jih še ni bilo, bili so le kolovozi. Drevesa, pomlad, sonce, modro nebo z belimi oblački, vonj cvetja, prah za kočijami . . Takrat se najstnica Bertha druži z vrstnicami in vrstniki že vedo povedati, da je tam nekje, okoli 100 kilometrov stran, neki malo starejši mulec, ki predeluje bicikle in neka vozila.
Bertha ga, po spletu naključij, spozna in po takratnih običajih ga, najbrž oblečena v bavarski dirndl, od masti umazanega in v irharice oblečenega očara. In on njo. Ona stara 23, on 27 let. 1870!
Karl je bil vizionar, a brez denarja. Prepriča bogataša ali bogataše, da vlagajo v njegove projekte, pa ga zapravi ali preprosto izgubi njihovo zaupanje. A Bertha vanj verjame. Verjame tako zelo, da svojo za tiste čase ogromno, 4.244 mark veliko doto vloži v njegove sanje in dneve in noči ob njem opazuje njegovo delo. Ni ji bilo manjvredno umazati si roke, ko je poprijela za orodje, da bi mu pomagala.
Karl tolče, razbija, krivi, reže, vijači in kaj vem kaj še vse, Bertha mu stoji ob strani. Pravijo, da je bila čedna. Za tiste čase. Finančno stanje družine, ki je počasi naraščala, je nihalo in končno se jim je nasmehnila sreča. Rodil se je tisti avtomobil, ki je zdaj v analih kot fotografija, letnica rojstva in nekaj tehničnih podatkov. Suhoparno, brez zgodbe.
Zgodba je le ena: da se je Bertha nekega dne leta 1888 odpeljala z otroki k staršem s tistim avtomobilom, ko je šele dobro nastal. Ni gledala poročila ADAC-a, kakšna je njegova zanesljivost. Nikoli ni opravila vozniškega izpita in ne obstaja nobena fotografija, ko vozi. Je pa vseeno prva ženska, ki je vozila avtomobil.
Če ne bi bilo Berthe, bi bil svet drugačen. Morda čisto malo, a vseeno.
Vinko Kernc