Zima bela

Kot v posmeh vsesplošno uveljavljenim in priznanim trditvam o segrevanju planeta je letošnja zima zlasti pobelila Evropo in v njej Slovenijo. Takšnega snega na domačih cestah ne pomnimo že nekaj let. In tolikokrat. In tako veliko. Tudi zato je morda letos bolj kot zadnja leta prav zapisati kaj o snegu na tistih površinah, na katerih se premikajo ali stojijo avtomobili.

13. 2. 2010

Težko je imeti natančen pregled nad stanjem na vseh slovenskih cestah, od avtomobilskih cest do zadnje krpe asfalta (ali celo makadama), ki je še družbena last.

Morda pa v Svečini pri Spodnji Kungoti niso odplužili. A ko gre za glavno ožilje in za Ljubljano, še enkrat trdim, da so se cestarji hitro odzvali. Morda ne idealno hitro, a že naslednji dan sem se vozil po mokrih cestah. To načeloma zadostuje.

Pa smo pri gajbicah. Kdor tega ne skusi na lastni koži, je lahko razsoden sodnik: gajbičarstvo je neprimeren način lastninjenja nečesa, kar ni naše, ampak tako ali drugače skupno. Res je. Pa se zdaj postavite v vlogo uporabnika tega skupnega. Sneži. Sneži, sneži, sneži. Nameče 10, 20, morda celo 30 centimetrov snega.

Kupite lopato, se napravite v smučarska oblačila, greste ven, očistite avtomobil z metlico, odkidate avtomobil, odkidate dovoz, odkidate pešpoti. Greste v stanovanje, se preoblečete in greste z avtomobilom po opravkih.

Pridete nazaj in nimate kje parkirati; tisti, ki vas je med kidanjem posmehljivo gledal skozi okno, ali celo tisti, ki se je snegu z avtomobilom vred nekako ognil, ne en ne drugi pa nista prijela za lopato, zdaj nonšalantno parkirata tam, kjer ste vi pustili liter telesne tekočine in staknili otrdelost mišic za naslednja dva dni.

Pravne poti (za dosego svojega 'prav') nimate, zato možnosti nimate več prav veliko. Lahko doma pretepete ženo in otroke (kar tako, da stresete jezo), lahko sedete v položaj joge in meditirate, lahko pa še enkrat zavihate rokave in ponovite vajo iz kidanja. Ali pa zadevo predvidite vnaprej in na očiščeno mesto postavite – gajbico. Če imate za to dovolj trdo kožo in pomanjkanje socialnega čuta.

Potem pride dan potem. Ceste so zdaj kolikor toliko očiščene in promet se poveča. Zdaj se je pač treba prilagoditi. Ker je prostora manj, je treba tega bolj smotrno izkoristiti in se truditi, da čim manj ovirate druge. To je mogoče, le da praksa kaže, da je to prej izjema kot pravilo.

In cestarji? Čeprav jih videvam, da ves čas stresajo sneg s tovornjakov v Ljubljanico, so parkirišča in drugi sprva neočiščeni deli cest še vedno neočiščeni. Tudi pred vrtci. Zdaj pa otroka, naše največje bogastvo, pakiraj iz avtomobila in vanj sredi prometa.

Za konkretna parkirišča pa številnim telefonskim klicem na različne številke navkljub nihče noče biti odgovoren. Pink­ponk. Mi nismo za to odgovorni, kličite tja . .

Ljubljana, evropsko glavno mesto . .

Vinko Kernc

vinko.kernc@adriamedia.si