Zime je konec

Kaže, da imajo naši zakonodajalci obupno preveč dela. Kaže, da so cele dneve in noči na delu. Kaže, da nimajo niti toliko časa, da bi pogledali kakšna televizijska poročila, kaj šele, da bi pokukali skozi okno. Uboge njihove družine.

31. 3. 2008

Ubogi pa smo (zaradi njih) tudi ‘zakonojemalci’. Mi, ki smo dnevno na ulici, ki vsaj občasno pogledamo kak TV-dnevnik, ki smo priča podnebnim spremembam in ki smo večinoma že slišali za globalno segrevanje. Mi.

Nekje v nekem zakonu piše, da je na naših cestah zima od 15. oktobra do 15. marca. Ampak zima se požvižga na to. Ni je bilo. Ni je bilo niti v Avstriji niti v Švici. Še smučarji so tekmovali v dežju, in ne v snegu.

Prav. Lahko bi bil to le (še en) razlog za posmeh. Pa ni. Je razlog za tanjšanje naših denarnic. V tistem istem zakonu piše, da je treba imeti v omenjenem času na platiščih zimske gume. In te je navkljub že nenormalnim gumarskim popustom treba nekako plačati.

Če bi zima poslušala ta naš zakon in bi bila, bi bil zakon smiseln. Vsi vemo (oziroma upam, da se vsaj zavedamo), da na snegu z letno gumo ne gre. Pospešuje še nekako, zavija zelo slabo, ustavlja pa se skoraj ne. Nevarno! In ker smo pač le ljudje, nismo ravno pripravljeni kupovati tistega, kar ni lepo, dobro ali vsaj obvezno, vsaj dokler imamo povprečno plačo 600 evrov. Zato bi bilo, kot v prejšnji državi, na cesti cel kup avtomobilov z letnimi gumami.

Zime pa, ponavljam (predvsem za tiste zakonodajalce, ki med sprejemanjem zakonov berejo Avto magazin), ni bilo. Tudi tokrat. Avtomobilisti smo na toplem asfaltu drgnili in radirali mehke zimske gume in jih tako pridno obrabljali. Vsaka še tako laična raziskava bi pokazala, da je bilo letošnjo zimo m avtomobilov (kjer je m veliko število, večje od n, ki pa je tudi veliko število) v pretežnem delu Slovenije zaradi omenjenega zakona na cesti nevarnejših, kot bi bili, če zakona ne bi bilo. Z letnimi gumami bi bil oprijem boljši, lega na cesti boljša in zaviranje krajše. Pa kakšen evro bi ostal za nakup kakšne druge dobrine, ki bi itak prinesla denar v državno malho. Dvomim, da bi se nezanemarljivo število ljudi odločilo naložiti za gume potreben, a neporabljen denar v papirnato podjetje na Kajmanskih otokih.

Tako pa: državljani nezadovoljni, država ignorantska, le gumarji si manejo roke.

Pa se vprašam: če država sprejema zakone (tudi) zato, da je na cestah manj varno le zato, da imajo gumarji več denarja, kaj ji potem sploh lahko zaupamo?

Gojenje tulipanov, morda?

P. S.: V posmeh zakonu je potem, ko so ta pridni itak že zamenjali gume z letnimi, vreme navrglo na naše ceste ? sneg.

Vinko Kernc