Normalnemu človeku so stvari jasne: dela na cestah, ki ovirajo promet, je treba načrtovati in izvesti tako, da je oviranja čim manj. A ljubljanskim prometnim ’strokovnjakom’ in arheologom tega očitno ni nihče povedal.
Le kaj drugega naj si mislimo ob dejstvu, da so mestne oblasti dovolile hkratno razkopavanje Gosposvetske ulice in okoliških ulic (da je tako možnosti za obvoz in enakomerno razporeditev prometa še manj), hkrati pa ne znajo povedati, koliko časa bodo dela sploh trajala.
To, da (arheološka razkopavanja gor ali dol) dela nimajo svojega roka, do katerega jih je treba opraviti, je milo rečeno smešno. Tudi žličkarji se bodo morali navaditi, da morajo obstajati roki in da jih je treba upoštevati, ne pa da bodo na njihov račun dela potekala mesece, sami pa delajo lenobno počasi in jih prav malo briga, kaj to pomeni za pešce, kolesarje in voznike v mestu. Če niso sposobni svojega dela (kajti njihovo praskanje po tleh je pač le delo, ne pa neko poslanstvo, pred katerim bi se morali vsi klanjati in nanje čakati v neskončnost) opraviti v znosnem času (kar za takšen odsek ulice pomeni kak mesec dni), potem naj se pač lotijo česa drugega. To, da je mogoče, da zaradi njih dela lahko stojijo neomejeno dolgo, je pač nesprejemljivo, in če se tega ne zavedajo, je z njimi nekaj hudo narobe.
Na žalost je pač tako, da se zdi večini medijev njihovo delo posebno poslanstvo in se nanje (in na tiste, ki jim dovolijo trajanje zapor vleči v neskončnost) ne usuje plaz kritik, ki je (na primer) DARS skozi leta prisilil, da so se naučili delati do rokov, o delih (in rokih za izvedbo) pravočasno informirali uporabnike cest, zapore postavljali tako, da je promet kljub temu čim manj oviran ...