Passat je prvič prišel na trg leta 1973 in zamenjal model VW 1600 z zračno hlajenim motorjem, nameščenim v zadku. Oktobra istega leta so predstavili tudi Passata Varianta, ki je bil prvi avtomobil na svetu s plastičnim rezervoarjem za gorivo.
Passat takrat še ni bil model, zaradi katerega bi se ljudje prerivali v vrstah. Res je, da se tudi danes ne, vendar je vzrok nekoliko drugačen. Pred skoraj tridesetimi leti je bil to še precej neugleden izdelek, potem pa si je počasi in vztrajno večal ugled in vrednost. Danes je trdno zasidran v srednjem avtomobilskem razredu, vrste pred saloni pa je razredčila cena, ki se dviguje skupaj z ugledom.
Ta je res velik in zaslužen. Passat je pravi »Nemec«, kamor spada po razvrstitvi ljudstva na sončni strani Alp. Kakovostna izdelava, kakovostni materiali in ohranjanje vrednosti na trgu rabljenih vozil so njegovi aduti. To pomeni, da prodaja avtomobila ne bo delala težav, ko se bo družina odločila za zamenjavo. Passat je namreč pravi družinski avtomobil, Variant pa še prav posebej.
Slednji v sebi skriva 495 litrov prtljažnega prostora, z zlaganjem zadnje klopi se lahko poveča na 1600 litrov, seveda postopoma, ker je zadnja klop deljiva po tretjini. Če so prtljažni problem samo smuči, ga bo odlično rešila vreča za smuči in zadnja klop bo lahko ostala cela.
Seveda se da vsebino prtljažnega prostora prekriti z rolojem, da bo obvarovana pred nezaželenimi pogledi. Poleg roloja je nameščena samonavijalna mreža, ki jo je zaradi tega mogoče prav lahko in elegantno namestiti. In ne samo to, ker je ohišje mreže fiksno pritrjeno na naslonski del zadnje klopi, je mreža ravno tako hitro in preprosto uporabna tudi takrat, ko je zadnja klop podrta.
Za nameček sta v prtljažnem prostoru še dve vtičnici za 12 V, ki ob svetlem in kakovostnem tapeciranju govorita o velikih ambicijah prtljažnega prostora, ki bi bil, če bi moral voziti zidarsko kramo, hitro užaljen in predvsem nepopravljivo zapackan. Toda prav presenetljivo in neprijetno se je packala tkanina na sedežih. Ob robovih so se nabirali ostanki tkanin, za katere sicer nismo vedeli, ali so ostanki naših hlač ali ostanki prevlek. V vsakem primeru graje vredno.
Pohvalo si zasluži voznikov položaj za volanom. Voznikov sedež je namreč po višini resnično nastavljiv. Resnično zato, ker je v marsikaterem avtomobilu, ki v reklamnih prospektih tudi ponuja to dobrino, najnižji položaj sedeža še zmeraj previsok. Odlična je tudi možnost nastavljanja volanskega obroča. Volan se da pošteno izvleči, kar omogoča vožnjo s skrčenimi rokami in z iztegnjenimi nogami, kar mi najbolj ustreza.
Vožnja pa zaradi motorja ni vselej tako udobna. Turbodizelski motor ima sedaj 130 KM največje moči, kar oznanja z dvema rdečima črkama v kratici TDI. To bi bila lepa številka tudi za bencinski motor, kaj šele dizelski. Še bolj presunljiv je podatek o navoru. Toda navor povzroča težave, če pod kolesi ni dobre podlage. Njegova krivulja se namreč pri 2000 vrtljajih strmo dvigne in na to mora biti voznik pripravljen, sicer se pogonski kolesi prehitro zavrtita v prazno.
Je kot divji žrebec, ki kar koprni po sprostitvi odvečne energije. Le voznik mora biti pripravljen na te izbruhe in potem lahko uživa v lahkotnih prehitevanjih in veliki potovalni hitrosti ob skromni porabi goriva.
Uroš Potočnik
Foto: Uroš Potočnik