Ojoj ... Kaj vse se lahko pripeti živemu človeku! Na to ne moreš biti pripravljen, čeprav prevoziš cel svet.
Te dni je Slovenijo prevzel odbojkarski duh, kar ob aktualnem svetovnem prvenstvu v odbojki za moške, niti ni tako presenetljivo. Le nekaj dni pred začetkom, pa smo uspeli uloviti kapetana slovenske odbojkarske reprezentance Tineta Urnauta, da nam pove kaj več, še o tisti drugi plati prvenstva. O prevozih na tekme, pa vzdušju v avtobusu in glasbeni izbiri naših odbojkarjev.
Korošec je v svoji dolgoletni in uspešni odbojkarski karieri zamenjal že nemalo klubov. Od začetkov v Grčiji, pa igranja v Italiji in na Poljskem, ga je pot ponesla celo na Kitajsko in v Rusijo. Po prvenstvu se ponovno seli v Azijo, tokrat na Japonsko. Prav zato si je poleg odbojkarskih, nabral tudi pestro bero vozniških izkušenj s cest po vsem svetu.
V katerem transportnem sredstvu trenutno preživite največ časa? Kako se prevažate na treninge in tekme?
Pred začetkom prvenstva sem največ časa preživel v avtomobilu, s katerim sem se vozil na treninge. Zdaj, v času SP pa se vozimo z avtobusom, ki je tudi uradno prevozno sredstvo prvenstva.
Kakšno je vzdušje na avtobusu? Kdo je glavni DJ?
Zanimivo! Vsekakor je vedno v zraku glasba, v ta namen imamo seboj tudi zvočnik. DJ smo vsi po malem, največkrat pa je za glasbo zadolžen tisti, čigar je zvočnik. V tem trenutku torej Jan Kozamernik, lani pa sem bil to jaz. Tudi Sašo Štalekar rad pomaga. Poslušamo namreč vso mogočo glasbo, od dance do hip hopa, nekaj je slovenskih izvajalcev, nekaj pa je tuje glasbe in tiste z Balkana.
Kakšno pa je vzdušje pred tekmo napram tistemu po tekmi?
Pred tekmo na avtobusu vlada skoncentrirano vzdušje, zbrano. Vsi smo izjemno motivirani, a vseeno do neke mere sproščeni. Po tekmi je vzdušje odvisno od rezultata. Po zmagi je prisotno veselje, čeprav, kadar gre za intenziven turnir, ni veliko časa, ne za veselje, ne za jezo, saj je naslednja tekma že za vogalom. Sicer pa ja, pozitivno vzdušje, razigranost, po porazu jeza, tudi nezadovoljstvo.
Vas vozniki opazijo na cestah? Trobijo, pozdravljajo?
Trenutno težko rečem, saj se vozimo le od Austria Trend hotela do Stožic, kar je le nekaj sto metrov. (smeh) Kadar na poti srečamo navijače, nam vedno veselo mahajo in nas pozdravljajo.
Preberite si še: Novi električni zastavonoša je skoraj pripravljen
Vam ustreza, da vas vozijo drugi ali raje sami sedete za volan?
Rad vozim. Je pa res, da nimam nič proti, če me na tekmovanjih vozijo drugi. Sploh v Sloveniji to ni problem, saj vožnja predstavlja le nekaj minut, medtem ko si v tujini lahko v avtobusu tudi po 45 minut. Sicer pa ja, najraje vozim sam.
Kaj trenutno vozite?
Mercedes razred C 63 AMG.
Fotografija je simbolična.
Zakaj prav tega?
Veste, zelo malo časa preživim v Sloveniji. Pogosto le dva meseca poleti, zato se mi ne splača imeti lastniškega avta. Svojega avtomobila v resnici sploh še nisem potreboval. Si je pa moj oče že od nekdaj želel Mercedesa, vendar mu avtomobil nikoli ni bil prioriteta, zato si ga nikoli ni privoščil. Ko sem tako dobil priložnost in dobro pogodbo, sem mu ga kupil kar sam. Od takrat naprej je znamka Mercedes vsem v naši družini prirasla k srcu.
Kater pa je vaš sanjski avtomobil?
Porsche Panamera, hibridno vozilo, ki sem ga imel priložnost voziti v Italiji.
Ste tudi sicer naklonjeni elektrifikaciji?
Iskreno, se vse premika v to smer. Hibridi so mi všeč, ker tej smeri sledijo, pa vendar nudijo tudi možnost uporabe bencina, saj omrežje električnih polnilnic v Sloveniji še ni optimizirano. Polnilnic je seveda vse več, kljub temu pa se na elektriko lahko zaneseš predvsem v mestih, medtem ko bencin še vedno predstavlja bolj rešitev za daljše razdalje.
Športniki imate za časa kariere možnost uporabe sponzorskih oz. klubskih vozil. Kaj vse ste torej v tem času že vozili?
Svoj prvi sponzorski avtomobil sem dobil za časa, ko sem igral za ACH Volley. Če se ne motim, je bil neke vrste športni Mitsubishi, ki ga je klub dobil od OK Autocommerce Bled. Na Poljskem sem nato vozil Volkswagen Polo, v Italiji Škodo Octavio RS in Seat Ateca. Pa tudi BMW serije 1.
View this post on Instagram
Kako sami ocenjujete svoje vozniške sposobnosti?
Mislim, da sem dober voznik. No, zdaj sam sebe hvalim, to ni ravno ok. (smeh) Recimo, da sem voznik, ki spoštuje prometne predpise. Ta članek bodo namreč brali tudi policisti. (smeh)
Pa vas dogajanje na cesti hitro spravi s tira?
Odvisno od situacije. Včasih težko verjameš, kaj nekateri počno na cesti. V Italiji so razmere pogosto katastrofalne in zahtevajo veliko potrpežljivosti.
Ste imeli v Italiji kakšne slabe izkušnje?
Joj, na jugu Italije, sem naletel na voznika, ki je v krožišču vozil v nasprotno smer.
Prepričan je bil, da ne dela nič narobe in me je le jezno ozmerjal, jaz pa sem se le čudil in se na vse pretege želel izogniti nesreči. Jug Italije je precej problematičen, čeprav ni smiselno posploševati. Osebno sem imel največ nenavadnih cestnih dogodivščin v Italiji, kar pa ne pomeni nujno, da so slabi vozniki.
Doslej ste zamenjali že nekaj klubov. Igrali ste v Grčiji, na Poljskem, v Italiji, celo v Rusiji in na Kitajskem. Kje je bilo najbolj stresno na cestišču?
Morda prvo leto v Grčiji, saj potrebuješ nekaj časa, da se privadiš na kaos. Kasneje, ko ugotoviš, da gre za precej organiziran kaos, je prav fino voziti tudi po grških cestah. Vsak voznik ve, da se vozi na tak način in je zato promet precej bolj dinamičen. Imajo svoj red.
Kaj pa vožnja v Rusiji?
V St. Petersburgu je bila vožnja po mestu precej mirna. V Rusiji sem vozil nekega starega Nissana. Le redko sem uporabljal javni promet, največ taksije. Ti so res krasna stvar, poleg tega pa zelo ugodna. Za prevoz čez celo mesto si plačal kakih 6 ali 8 evrov. Neverjetno!
Tudi v Sloveniji koristite taksije?
Redko, morda kadar gremo na kako večerjo in vnaprej vem, da bom spil kakšen kozarček. Takrat raje vzamem taksi.
Pa vas taksisti prepoznajo?
Ja, v veliki meri me.
Kaj pa promet na Kitajskem? Kakšen avtomobil so vam dodelili tam?
Tam se nismo vozili na treninge sami, temveč so nas prišli v rezidenco iskat z avtobusom ter nas odpeljali na treninge. V Šanghaju vlada prometni kaos. Gužva, res gužva! V času novega koronavirusa so bile ceste praktično prazne in si do cilja prišel v pičlih 20 minutah. Ko so bile ceste spet polne, si potreboval kako uro in pol.
Preberite si še: Kdo bi si mislil, da je prav to najljubša znamka britanske kraljice Elizabete II
Zdaj je na vrsti Japonska. Ste tam že bili? S čim se boste prevažali okrog?
Doslej sem bil na Japonskem že dvakrat, enkrat za teden dni, drugič za deset dni. Prvič z reprezentanco, drugič s klubom. Na Japonskem bom dobil osebni avtomobil, kar me niti ne skrbi, sicer pa so ti na voljo tudi fantastične povezave podzemne železnice. Tudi drugače bivam blizu dvorane, zato mi bo prav prišel kakšen električen skiro, ki mi je še posebej ljub.