Volkswagen je bil doslej Golf. No, malo tudi še Passat. Ampak da je zdaj tudi Jetta avtomobil, o katerem se da povedati kaj pohvalnega, je pa že skoraj nezaslišano!
Ko so lani poleti v San Franciscu predstavljali ameriško različico Jette, je bilo še nekako razumljivo, da smo imeli kar nekaj pripomb. 'Zastarela' zadnja prema in 'plastične' obloge armaturne plošče in vrat so se zdele za avtomobil nemškega (Golfovega) izvora že skoraj nezaslišane.
Za ameriški trg je Volkswagnov konstrukcijski oddelek pripravil nekoliko shujšano različico Jette, ker ima ta na drugi strani Atlantika zgolj poltogo premo. S te vrste tehničnimi rešitvami se še vedno vozi naokoli kopica Golfovih tekmecev, ki zaradi tega niso prav nič manj konkurenčni. So pa s tem ameriški Jetti znižali ceno. V Jetti za Evropo pa so se pri VW vseeno odločili za enako tehnično rešitev zadnjih obes, kot jih poznamo iz Golfa, le da so zdaj obe premi postavili bolj narazen. Jetta ima tako za 7,3 centimetra daljšo medosno razdaljo kot prejšnja in je tudi za devet centimetrov daljša. Torej je Golfa dobro prerasla in navsezadnje je bil prav to Volkswagnov cilj: da med Golfom in Passatom ponudi še nekaj, kar bo všeč kupcem.
Jettina zunanjost je pravzaprav tudi prekinila Volkswagnovno tradicijo. Zdaj Jetta ni nič več nekakšen Golf z nahrbtnikom (ali z na zadek pričvrščenim zabojem), kar so nekateri velikokrat očitali prejšnjim Jettinim rodovom. Toda čeprav ne moremo spregledati znamke in tudi podobnosti s Passatom, se strinjamo z glavnim Volkswagnovim oblikovalcem, Walterjem de Silvo, da je nova Jetta doslej zagotovo najlepša.
No, lepota avtomobila je odvisna od okusa, ni pa me strah priznati, da se mi zdi nova Jetta kar posrečena. V nasprotju s številnimi predsodki mojih kolegov sem se z Jetto vozil brez kakršnihkoli pomislekov. Nezaslišano! Jetta mi je všeč.
Pa ne vse. A o tem kasneje. Za zdaj še nekaj o notranjosti. Rahlo proti vozniku obrnjen funkcionalni del armaturne plošče se zgleduje po BMW-jih. A upravljavski gumbi so natanko na tistih mestih, ki se zdijo najbolj logična. Le velik zaslon na sredini armaturne plošče je skoraj nepotreben, če na seznamu opreme ne odkljukate navigacijske naprave, telefonskega vmesnika in priključkov za USB ali iPod. So odpadli, ker bi bila potem Jettina cena že v višjem razredu, s ceno pa se tudi sicer (v primerjavi s tekmeci) ne more ravno hvaliti.
Sedežni položaj je zadovoljiv, dovolj pa je tudi prostora na zadnjih sedežih, čeprav potnik na sredini ni deležen enakega udobja kot tista ob vratih. Preseneti pa prtljažnik s svojo velikostjo in pokrovom, kjer na goli pločevini ni sledu oblog, kar bi za takšno limuzino pričakovali. Dobra se zdi tudi rešitev preklopljivih zadnjih naslonjal (v razmerju 1 : 2), kjer z vzvodom iz notranjosti prtljažnika odpahnemo zatiča naslonjal, tako da je prtljažnik tudi dobro zaščiten v primeru nasilnega vdora v kabino.
Motorna oprema naše Jette ni bila presenečenje. Tak sodoben avtomobil pa bi si zaslužil dodaten sistem start-stop. A tudi to (BlueMOtion Technology) je pri Volkswagnu povezano z mastnim dodatnim računom. V Jettinem primeru pa so se pri uvozniku za slovenski trg odločili celo, da te tehnološke napredne rešitve sploh ne ponudijo. Res pa je, da je že osnovni 1,6-litrski TDI v vseh pogledih prepričljiv motor, tako glede zmogljivosti, majhnega hrupa ob delovanju in tudi dokaj vzdržne porabe.
Tudi povprečje okoli 4,5 litra porabljenega goriva na 100 kilometrov je možno doseči brez večjega naprezanja. K na splošno udobnejši in brezskrbnejši vožnji pripomore samodejni dvosklopčni menjalnik, v Jettinem primeru s suho sklopko in sedmimi stopnjami. Je pa ta del avtomobila pri našem testnem primerku dokazal, da vsak avtomobil potrebuje vzdrževanje, pa čeprav je nov.
Občasno Jettino cukajoče speljevanje lahko pripišemo površnosti na zadnjem servisnem pregledu. Ker trenutek popuščanja sklopke ni bil najbolje prirejen, je pri vsakem hitrem startu Jetta najprej poskočila in šele nato je prenos moči nemoteno stekel na pogonski kolesi. Drugi popolnoma enak primerek vozila s pravilno delujočo sklopko je potrdil naš vtis, da gre le za osamljen primer površnosti.
Opaziti pa je bilo mogoče še, da se pri speljevanju na spolzkem klancu zaradi samodejnega popuščanja sklopke ob samodejnem zadrževalniku avtomobila (kratkotrajnem zaviranju) občasno pojavijo težave. To je seveda dokaz, da se vsega na avtomobilu še ne da avtomatizirati oziroma ni vedno mogoče zagotoviti delovanja brez težav.
Splošen vtis o Jetti pa je vsekakor boljši, kot bi lahko sklepali po vseh preteklih Volkswagnovih poskusih, da bi iz Golfa naredili sprejemljivo limuzinsko različico. Pravzaprav nezaslišano, da so pri tem največjem nemškem izdelovalcu toliko časa iskali pravi recept!
besedilo: Tomaž Porekar, foto: Saša Kapetanovič
