Čeprav naj bi prvenstvo v prvotnem načrtu vsebovalo štiri dirke, se je vse skupaj po predzadnji še poslabšalo ...
2. septembra je v Slovenskih Konjicah potekala tretja dirka za pokalno prvenstvo Slovenije, kjer pa se je po boksih razširila tudi vest, da je zadnja tekma v Brežicah, ki naj bi bila 9. 9. 2018, zaradi logističnih težav organizatorja odpovedana.
Čudi me, da je bil edini možen vir tega podatka koledar na AMZS-jevi spletni strani, ki pa je bil objavljen le nekaj dni pred dirko v Slovenskih Konjicah. Torej, tekmovalci smo na dan tekme izvedeli, da zadnje preizkušnje v Brežicah ne bo in da je hkrati dirka pod avtocesto tudi zadnja za tovrstno prvenstvo. Ne samo da smo si vsi tekmovalci že 'rezervirali' naslednji vikend za tekmo, temveč bi se lahko zgodilo, da za to sploh ne bi izvedeli, saj smo morali o tem obveščati drug drugega! Omembe vreden je tudi podatek, da rezultate na spletno stran pri AMZS-ju vnašajo z ogromnim zamikom, tako da moramo tekmovalci doma sami seštevati točke, da sploh vidimo, katero mesto zasedamo v skupnem seštevku. Razglasitev prvakov pa tako kot ponavadi ne bo potekala na zadnji dirki pokalnega prvenstva, temveč bo letos na tekmi v Orehovi vasi, ki bo na sporedu 7. oktobra.
Z veseljem bi pohvalil organizatorja dirke v Slovenskih Konjicah, saj je bila proga glede na veliko količino padavin dan prej dobro pripravljena, a se je tudi tu žal zataknilo. Pred prvo vožnjo smo tekmovalci razreda MX2 in MX Open prosili za ogrevalni krog, a je bila ta ideja nemudoma zavrnjena. Tu se mi je zaletelo, saj se tekmovalci prej omenjenih dveh razredov na trening podamo prvi, na prvo vožnjo pa zadnji, kar pomeni, da proge na motociklih ne vidimo približno pet ur, v tem času pa se steza močno spremeni. Zanimivo je tudi to, da prav na vsakem sestanku med dirkači in organizatorjem slednji zelo rad poudarja, naj vozimo previdno in naj se poskusimo izogniti poškodbam. Kje je tu logika? Vsak motokrosist ve, da so na tekmi najbolj pomembni uvodni krogi in da se ravno na začetku lahko naredi največja razlika, zato gremo takrat vsi na polno. Ravno zaradi nepoznavanja proge pa se možnost padcev in posledično poškodb drastično poveča.
Verjemite, da moj namen nista kritiziranje in stalno pritoževanje. Želim si le, da bi se vse skupaj v slovenskem motokrosu začelo pomikati v pravo smer, a bo pot do tja še zelo trnova.
