Dokler se ne bo zgodilo...

26. 6. 2009
Deli
Dokler se ne bo zgodilo...

Vsakič, ko pade par kapelj dežja se promet v Ljubljani dobesedno ustavi. Pa to ni nič novega.

Prav tako ni nič novega, da se na največjem ljubljanskem krožišču Tomačevo na izvozu proti Trzinu ob vsakem deževju nesreče kar vrstijo. Včeraj sta tam s ceste v ograjo letela najmanj dva. Prvi je bil napimpan pick-up, druga pa dotrajana Zastava 101. Obakrat policaji, obakrat isti postopek. Verjetno sta predstavnika plavih kap odgovornost za nesreči našla pri voznikih. Se strinjam, nekaj tisoč se jih je po istem izvozu peljalo brez problemov.

Pa vseeno dvomim, da je odgovornost izključno na strani voznikov. Omenjeni izvoz je namreč spolzek kot gejeva rit. Karamboli so tam stalnica. To vedo reševalci, policaji, darsovci in nenazadnje tudi zavarovalnice. Pa se nobeden ne zgane in ne preplasti ali pa vsaj nareže asfalta. Policaji nesrečnikom, ki jih vrže s ceste napišejo plačilni nalog, darsovci za eno in isto ograjo pokasirajo vsaj dvakrat na vsak deževen dan, zavarovalnice pa plačujejo draga popravila. In na tem odseku so nesreče res vsakodnevna stalnica.

Pa se nobeden od njih ne spomni, da bi morda lahko izmerili tornost asfalta, obstajajo namreč standardi, ki določajo kako oprijemljiv mora biti asfalt, da je lahko uporaben za promet. Prepričan sem, da bi hitro ugotovili, da je asfalt na tem mestu (in še marsikje drugje v Sloveniji) prespolzek. Odgovornost bi se tako prenesla na upravljalca ceste, zavarovalnica bi ga regresirala za izplačane škode in cesto bi hitro poštimali. Policaji in reševalci bi na tem področju sicer ostali brez dela, bilo pa bi tudi manj zastojev in poškodb.

Ampak nihče nič. Kot opice v času cirkuškega dopusta. Dokler ne bo nekoč drseči avto likvidiral motorista, ki se bo slučajno v napačnem trenutku znašel na tem izvozu. In kriv ne bo nihče, na Žalah pa bo ena luknja manj . .

p.s

lahko pa pohvalim izvajalce, ki gradijo stadion, saj s krožišča Tomačevo redno čistijo zemljo in prah, ki ga za seboj pustijo tovorjnaki.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere