Ni fer, da večina Slovencev misli, (vključno s POP TV) da je prvi jugoslovanski avto Fičo. Crvena Zastava s prvim jugoslovanskim avtomobilom ni imela nič.
Vsaj kolikor je meni znano je bil prvi jugoslovanski ali pa slovenski, če tako želite, izdelan v Avtomontaži leta 1934. Takrat je ing. Stanko Bloudek začel razvijati prvi slovenski avtomobil na osnovi DKW. Bloudkova želja je bila, da bi z vsaj polovico domačih sestavnih delov proizvodnjo pocenili do te mere, da bi si avto lahko privoščil vsak deloven Slovenec. Avto je poimenoval precej domoljubno, po najvišjem vrhu Triglavu.
Kdo ve zakaj se zadeva ni izšla, a pomembno je da vemo, da prvi jugoslovanski avto ni nastal v Crveni Zastavi.
Znan je še en poskus domače proizvodnje. Takoj po vojni je neki mojster Osredkar izdelal športni kabriolet s Tatrinim motorjem, ki je kar nekaj časa vozil po cestah Jugoslavije in na koncu končal na nekem Kranjskogorskem dvorišču.
Ne pozabimo na IMV in TAM. Marsikdo se spomni tudi Rozbila, športnega kupeja, ki za tiste čase zares ni zgledal slabo. Še sam se spomnim črnega, ki ga je imel nek znanec iz Zaloške ceste. Na njem boste naprimer prepoznali zadnje luči z golfa II.
V glavnem na prostoru bivše Jugoslavije smo kar se tiče avtomobilizma mi ta glavni.
Saj ni s fičotom nič narobe. Po eni strani je jugoslovane spravil na cesto, marsikatera Francka je v njem prvič razprla noge in po ponesrečenem splavu z njim svojega majhnega pankrta tudi peljala na morje, a po drugi strani (nas) jih je fičov režim prikrajšal za številne lepe avtomobile iz zahoda. In posledično scena starodobnikov v naših krajih še danes ni bog ve kako bogata.
J. o te fičo.
Slike: splet, starodobnik.net