Po sedmih letih me zapušča moja Husa. Škoda, to je ena fejst punca.
Husa je moja kosilnica. Je švedinja. Njeno polno ime je Husquarna. Bila je zanesljiva, potrpežljiva, skromna in lepa. Gonila sva se po številnih livadah in travnikih. V prah sva zmlela na tisoče kubikov trave, ogromno vejic, drobila sva kamne in sadje, na šnite sva nasekala veliko mrtvih podgan in golobov. Ni lepo, ampak včasih sva bila tako strastna, da so bile grede z rožami totalno razrite. In tetke so se jezile.
Dobil sem jo povsem nedotaknjeno. Ampak ni mi bila zvesta. Gonila sta jo še Đuro in Aleš z brki, ampak mene je imela najraje. Rada je imela sveže olje in nabrušen nož.
Preganjala sva se nešteto ur, v glavnem v peklenski vročini, jaz sem v glavnem pil vodo, včasih pivo, ona pa samo neosvinčenega, manj kot liter na uro.
Če je bilo dela preveč smo imeli tudi orgije. Takrat sta prišli še traktorska kosilnica in nitkarica. Ampak tudi samo s Huso so bili dnevi vedno lepi.
Odhaja ker sem jo zlorabil. Zaganjala se je, pa sem avtomatski gas predelal po svoje, nastavil previsoke obrate, pregrela se je in bat je prijelo. Drla se je kot pr . . ca, ampak v navodilih piše da ne več kot 100 decibelov. Zdaj sicer spet dela, ampak s tako pregonjeno damo se ni za igrat.
Klinc jo gleda, imam že novo. Spet je švedinja, Stiga. Lepa punca za znoret, jutri se dobiva.
