Vam gredo kolesarji kdaj na živce? Danes jih je vsaj nekaj srečala roka pravice.
Saj ne da bi imel kaj proti kolesarjenju ali kolesarjem. Za mene je to eden izmed najbolj čudovitih športov in najbolj učinkovitih načinov prevoza. In tole spodaj seveda ne velja za vse, se bo pa marsikdo prepoznal. Poznamo kolesarje in kolesarje, ki so to postali po sili.
Kolesarji so postali prava sekta. Vedno več jih je. Zapriseženih in fanatičnih. Verjetno tudi zaradi tega, ker je za marsikoga prevoz na delo z avtom ali motorjem predrag. In sodobni prijemi s katerimi neki pomembni ljudje manipulirajo z nami so jih prepričali, da je to dobro. V resnici pa je tako, da je včasih bil delavec gospod, ki se je v službo pripeljal z novim avtom, parkiral svojo stoenko zraven direktorjevega golfa in oddelal svojih osem ur. Danes je delavec revež, ki se vozi s kolesom, po zaslugi bio-eko-organsko-homeopatsko-poduhovljenega sranja pa je celo prepričan, da je vožnja pri minus 15 stopinjah zdrava. Zanj in za naš planet. Verjetno tudi ni zares škodljiva, ampak saj veste, naj bodo jajčka prijetno na toplem, prav verjetno pa zaradi njihovega vrtenja pedal populacija ogroženih pavijanov v azijskem pragozdu ne bo nič večja.
No, in marsikdo je opazil, da je ta sekta postala predrzna in prevzeta, včasih celo tako, da v svojem zanosu ogroža samo sebe. Izsiljujejo prednost, v vozičkih za kolesom na najbolj prometnih cestah vozijo svoje otroke in počnejo druge neumnosti, še največkrat to, da vozijo po kolesarski stezi v nasprotno smer. Ko so na to opozorjeni krilijo in mahajo z rokami, bentijo, potem pa fašejo in kasneje stokajo.
Danes pa sta dva policista na Celovški cesti v Ljubljani lepo elegantno skrita v senci prežala na tiste, ki vozijo v nasprotno smer. In sta jih lepo kar nekaj postavila v vrsto. In so šibale položnice.
Zanimivo, da med ustavljenimi v slabi uri ni bilo nobenega mladostnika. Kot kaže so v šolah vendarle deležni nekaj prometne vzgoje, zato si upam napovedati, da bodo prihodnje generacije na cestah bolj varne. Bile so to v glavnem dame in gospodje. Uh, kako so bili jezni gospodje, in kako so dame milo prosile za odpuščanje.
Čestitke policistoma, pa ne zato, ker sta se spravila na nekoga drugega, ampak zato, ker je to resnično bolj pametno, kot na istem mestu opravljati radarske meritve hitrosti. Zakaj že?
Zato, ker so nas v avtošolah učili, da moramo voziti po načelu zaupanja. Sam si to razlagam tako, da nihče od udeležencev v prometu ne bo delal velikih in katastrofalnih prekrškov. Če so nas učili prav, to pomeni, da pri vključevanju na Celovško načeloma niti ne rabim pogledati desno, saj z desne zaradi načela zaupanja ne bo nikogar.
In potem lahko privrti tista pedala z desne. Bedak, v nasprotno smer. Zleti čez havbo, ugrizne v pločnik, se razbije kot kanta. In potem še otresa z gobcem, češ, da sem jaz (ali pa vi) tista budala, ki ga je izsilila. Če ne bi bila dama, otrok ali pa ravno kakšen dvometrski boksar bi verjetno letele batine.
Saj, teoretično ima on res prednost, ker se pelje v smeri prednostne ceste, ampak z desne ga pač ne pričakuješ. Bolelo bo pa na koncu itak njega.
Zato je prav, da so danes policisti delali red tudi med kolesarji. Tokrat res lahko rečemo, da je to za njihovo dobro.
Vam kdaj preskoči jermen zaradi pešcev? Ah, pešci. Pridejo na vrsto.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del