Ne spomnim se kdaj sem nazadnje popoldne gledal televizijo. Po zares dolgem času sem jo spet danes in med preletavanjem programov naletel na pogovorno oddajo na prvem programu nacionalke.
V studio povabljeni dijaki tretje mariborske gimnazije so razpravljali o prometni varnosti, vzrokih za prometne nesreče in podobnem. Kot strokovnjaka so povabili tudi magistra gospoda B. Žlendra. Prijetno presenečen in hkrati šokiran sem bil, ko sem ugotovil, da mladi razmišljajo pozitivno, stara sablja pa ni povedala popolnoma ničesar pametnega. Omenjeni magister je že davno tega izgubil vso kredibilnost in tudi ni skrivnost, da mu pravzaprav nihče več ne zaupa. Po njegovem se z večanjem hitrosti podaljšuje tudi reakcijski čas voznika. Pričakoval bi, da tako pomemben strokovnjak razlikuje med pojmi kot so reakcijski čas, zavorna pot in podobno. Od vsega pa me je nabolj pogrela njegova po ovinkih speljana izjava, da je bistven problem v preventivnem izobraževanju mladih.
Tip je dejansko sam sebe brcnil v jajca. Kako lahko to izjavi on, ki se ga večina nas spominja še iz cicibanov, pionirskega lista, oddaje periskop in podobnih sredstev namenjenih zabavi in vzgoji mladih. Kot pomemben član, vodja ali karkoli že je v svetu za preventivo in vzgojo v prometu nas je obmetaval z nasveti, vsake toliko pa je povedal tudi kaj koristnega. In prav te generacije, ki so odraščale v smislu izobraževanja v prometu pod njegovim okriljem, danes iz dneva v dan na cestah izumirajo ali pa se domov vračajo pohabljene. Po toliko letih bi rezultati dobrega dela že morali biti vidni. Rezultati so vidni, vendar so žal slabi.
Magistru je torej več kot očitno spodletelo. Lahko bi tudi komu drugemu, verjetno se je trudil in verjetno se še vedno trudi. Nikakor ni in ne more biti odgovoren da nekdo zapelje s ceste ali vozi pijan, in verjamem, da je vzoren voznik. Kljub vsemu pa bi lahko sprejel moralno in družbeno odgovornost ter popolnoma spremenil način dela ali pa svoj posel, ki ga ne obvlada prepustil komu drugemu, mogoče komu s svežimi idejami in pristopom. Resnici na ljubo bi morala za reševanje problematike tudi država zagotoviti prav vsa sredstva. V neomejenih količinah. Večina državljanov namreč kar precejšenj del življenja preživi v prometu. Naj jih torej nauči preživeti.
Od leta 1998 se bodo kazni, ki jih magister tako vneto zagovarja drastično povišale že tretjič, prav tako pa tudi število mrtvih. Nekaj tukaj ne štima.
p.s.
Nekorektno in neodgovorno bi bilo za trenutne razmere kriviti le enega človeka. Le te so posledica dejanj vseh nas, ki smo konec koncev le ljudje in kot taki delamo napake. Tudi v prometu. Dajmo jih popravit.