Prebiram nekaj dni stare cajtenge in se ponovno zgražam nad ugotovitvijo policistov in pisanjem medijev. Prvim njihove izjave še nekako oprostim, drugim pa nikakor.
V glavnem, na Goričkem je šolski avtobus zdrsnil s ceste in se prevrnil. Zmrazi me misel na to, kako tragična bi lahko ta nesreča bila, a hvala bogu (sploh ni važno kateremu), da je konec relativno srečen.
Zakaj se zgražam? Spet je vzrok za nesrečo samo eden in edini (kot Damjan Murko). Neprilagojena hitrost. To so ugotovili policisti in to so povzeli omejenci z na fakulteti opranimi možgani, ki za sredstva javnega obveščanja snemajo in opisujejo take dogodke.
Če povzamem večinoma vsi mediji poročao nekako takole: 'Zaradi neprilagojene hitrosti je voznik avtobusa na poledenelem vozišču izgubil oblast nad vozilom in . . .' . Zoper voznika bo podana kazenska ovadba . .
Pa naj mi nekdo pove kakšna hitrost je na poledenelem vozišču prilagojena oziroma primerna. Na ledu je že deset kilometrov na uro lahko preveč. Če je cesta ledena jo je potrebno zapreti in poskrbeti, da bo normalno prevozna. Pika. Če je to dodaten strošek, pa naj država podraži cestne takse in zagotovi varne ceste. Mimogrede, za kombi z 2, 8 litrskim motorjem in osmimi sedeži sam plačujem 193, 96 evrov letno, medtem pa lastnik petkrat težjega avtobusa s 50 sedeži plačuje le okrog 150 evrov cestne takse letno. Logike tukaj ni, ceste pa so marsikje zanič.
In tukaj pade odgovornost na cestarje, tega pa si cestna podjetja in država enostavno ne moreta privoščiti. Zato je zakon o varnosti v cestnem prometu napisan tako, da je ne glede na okoliščine vedno mogoče za nezgodo okriviti voznika z enostavno uporabo prvega in drugega odstavka člena št. 234 (ZVCP), pokasirati najmanj 200, 00 evrov, podeliti 6 kazenskih točk in počakati na naslednjo žrtev. Vsak tisoči primer je tragičen, ampak tako pač je.
Policiste razumem. Polno 'plavo' kapo imajo takih primerov in iz izkušenj vejo, da z uporabo tega člena pravzaprav ne morejo zgrešiti, saj zakon v vsakem primeru odgovornost prelaga na voznika. Posledično se tako izognejo pisanju neskončno dolgih poročil, mnenj, prijav in raznih narokov pri sodnikih za prekrške na okrajnih sodiščih. Za njih je to enostavno, zato to počnejo. Poleg tega niso izvedenci, da bi lahko sodili o stanju ceste, zato se v te zadeve ne spuščajo. V redu, ni nobene zamere.
Novinarjev pa ne razumem. Sposobni so sproducirati vsakršne afere, škandale, in ja, tudi spremeniti kakšno stvar na bolje. Ampak ne. Zgodba se bolje prodaja, če je kriv revež, ki se je slučajno znašel na nepravem mestu v nepravem trenutku, če je slučajno tragična, pa ji avtomastko pripadajo tudi naslovnice in najbolj vroči termini na televiziji. Če bi redno opozarjali na problematiko slabih cest in nesmiselnih zakonov bi se stvari spremenile na bolje. Počasi in postopoma.
Ne pravim, da je treba v tem konkretnem primeru odgovornost naprtiti cestarjem, saj je logično, da je nemogoče brezhibno pokrivati na tisoče kilometrov cest. Ampak zjebat življenje nekemu šoferju, ki je verjetno upošteval predpise in mogoče s svojim znanjem celo preprečil najhujše, pa tudi ni ravno korektno.
Tahograf v tem avtobusu je točno pokazal, kakšna je bila hitrost v kritičnem trenutku. Če je vozil v okviru omejitve, potem je upravičeno domneval, da je cesta varna, saj vendar lahko verjame v to, da država ustrezno skrbi za svoje ceste in jih vzdržuje kadar je to potrebno, ter da je vožnja po omejitvah, ki jih določijo 'strokovnjaki' sto procentno varna. Če je vozil prehitro? Batine, batine, batine. Tudi sam verjetno ne bi imel nič proti. Bogi revež.
Spet se bom ponavljal, ampak lep dokaz, da je tudi cesta lahko kriva za nesreče je rondo Tomačevo. Po preplastivi asfalta na izvozu proti Črnučam tam še ni bilo nesreče. So pa pred tem tam pokasirali na tisoče evrov in podelili na tisoče kazenskih točk. Če ne drugemu se take odseke cest splača na svoje stroške sanirati že zavarovalnicam.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere