Za novo leto smo Slovenci dobili tudi nov Zakon o motornih vozilih. V veljavo je stopil šestega januarja, bi pa bilo prav vseeno, če sploh ne bi.
Nov zakon prinaša marsikatero novost, kupci rabljenih vozil pa s(m)o se lahko veselili predvsem novosti, ki jih uvaja na področju uvoza in prodaje rabljenih vozil.
Zakon, ki bi moral v osnovi ščititi interese vseh vpletenih v nabavno-prodajni verigi novih in rabljenih avtomobilov, tako prvič uvaja tudi kazni za tiste, ki goljufajo s podatki o stanju prevoženih kilometrov rabljenega avtomobila. Goljufom in prevarantom bi torej moralo odklenkati. V teoriji.
Sicer moram priznati, da se mi zdijo kazni za tiste, ki nas želijo s prevrtenim števcem peljati žejne čez vodo, povsem primerne. Zakon pravi:
- z globo 1.000 evrov se kaznuje lastnika, če se ugotovi manipulacija števca kilometrov,
- z globo 2.000 evrov se kaznuje pravno osebo, če se ugotovi manipulacija števca kilometrov,
- z globo 400 evrov se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, če se ugotovi manipulacija števca kilometrov
- pravna ali fizična oseba, ki izvede manipulacijo števca, se kaznuje z globo 4.000 evrov.
Vendar samo v primeru, da se dokaže dejstvo, da je prodajalec ali lastnik za manipulacijo vedel. Verjetno nam je vsem jasno, da bo v naši deželi našemu sodstvu (ki je znano po tem, da pristane na vse vrste manipulacij in izločanj dokazov), zelo težko ugotoviti in dokazati 'krivdo'. Veliko napredka na tem področju torej ne gre pričakovati. In tudi naplahtani kupci od tega ne bi imeli nič, razen mogoče groženj in težav s strani prevarantov, ki bi dobili kazen.
Vendar pustimo ob strani to, da so poslanci, ki so izglasovali zakon z dikcijo - če je za manipulacijo števca kilometrov vedel - sami sebe osramotili in to določbo zakona avtomatsko obsodili na neuspeh. Kazni so namreč primerne, nekako usklajene z razliko v ceni, ki jo lahko prevarant pri povprečnem avtomobilu doseže na račun goljufije s prevrtenim števcem kilometrov.
Resnično se sprašujem o tem, ali so naši politiki tako neumni ali pa preprosto tako naduti in narcisoidni, da o tem, kako rešiti problematiko ne povprašajo ljudi s terena. Ker tisti, ki so s svojim znanjem prispevali k temu zakonu, očitno še niso kupili in prodali rabljenega avtomobila.
Ne želim soliti pameti, ampak problematiko prevrtavanja števcev kilometrov pri rabljenih vozilih se lahko reši povsem enostavno. Z nekaj preprostimi ukrepi in zakoni, za vse ostalo bi poskrbeli ljudje in nekaj temeljnih tržnih reakcij:
1. Uvesti je potrebno zakon, da je prodajalec, pravna ali fizična oseba, v primeru ugotovljene manipulacije stanja števca kilometrov v roku 12 mesecev od nakupa, dolžan vrniti kupnino in vzeti nazaj vozilo ne glede na to v kakšnem stanju ga kupec vrača. S tem se zaščiti kupca.
2. Prodajalec za realno stanje števca kilometrov jamči s svojim osebnim premoženjem, premoženjem podjetja, v glavnem z vsem, kar ima. Če v stanje kilometrov dvomi ali pa ne razpolaga s potrebnimi dokazi, ki bi potrjevali resnično stanje kilometrov, mora o tem seznaniti kupca. Če tega ne stori, se upošteva ukrep pod točko 1. Kupec lahko tako sam presodi o tem, ali gre prodajalcu verjeti ali ne. S tem se prodajalcu naloži potrebna odgovornost in tudi zaščita v tistih primerih, ko tudi sam ni oziroma ne more biti seznanjen z zgodovino vozila, ki ga prodaja. Hkrati pa je kupec s tveganjem seznanjen in lahko sam presodi ali gre prodajalcu verjeti ali ne.
3. Za vsa uvožena vozila, za katere prodajalec ne jamči realnega stanja kilometrov, se uvede dodatni davek. Plačila davka se lahko prodajalca oprosti, če navede, da kilometri niso realni, s tem pa avtomatsko pade pod pogoje iz druge točke. Postopek ugotavljanja realnega stanja je v celoti stvar in rizik prodajalca, na kupcu pa je, da v roku 12 mesecev ugotovi goljufijo in uveljavi pravico iz prve točke. Vozila z zamegljeno preteklostjo (oziroma brez garancije prodajalca) bi bila tako avtomatsko dražja in gotovo tudi manj zanimiva za kupce, v primeru, da se prodajalec izjavi, da kilometri niso realni, pa bila po vseh tržnih zakonitostih gotovo cenejša. S tem ukrepom bi se prodajalcem 'vzelo' razliko v ceni, ki jo sicer dosežejo z goljufijo, posledično pa bi se teh vozil tudi sami izogibali in jih tudi sami ne bi vlačili v Slovenijo. Hkrati bi se tako uredile anomalije, ki jih lahko imenujemo tudi nelojalna konkurenca. Pač ne bi prihajalo do tega, da na primer po specifikacijah enak rabljen Golf pri pooblaščenem prodajalcu stane nekaj tisočakov več kot tisti 'goljufivi' pri nekem preprodajalcu. Veste, dobrega in 'poštenega' Golfa tudi v Nemčiji ne dobite na pol zastonj.
Z vsem tem ne bi storili nobene posebne krivice.
Prodajalci bi lahko še naprej uvažali avtomobile iz tujine, bi pač našli tržno nišo v bogatejši ponudbi na tujih trgih, dodatnih storitvah in poprodajnih ugodnostih. Konec koncev ni nič narobe, če ima avto primerno ceno in več kilometrov, kot jih prenese povprečna slovenska toleranca. Narobe je, če se Janeza nategne!
In Janez bi vedel, da lahko kupi avto za manj denarja ali pa plača več za pošten avtomobil. Ne bi pa plačal poštenega avtomobila in domov pripeljal ruševine. Tako bi se oportunizem in hazardiranje pri nakupu rabljenega avtomobila počasi izkoreninila iz naše zavesti. Že dolgo namreč živimo v časih, kjer je težko in drago živeti, če si neumen in naiven.
Seveda tudi sam kljub zgornjim ukrepom še vedno vidim nekaj manevrskega prostora za lumparije, vendar tistih 10 odstotkov pač vedno pride zraven. Goljufij namreč ne moremo preprečiti, lahko pa poskrbimo, da tistim, ki goljufajo, naložimo odgovornost. In ne moremo preprečiti, da se ljudje ne bodo pustili ogoljufati, lahko pa ogoljufanim stopimo v bran tako, da kaznujemo tiste, ki so jih ogoljufali.
Garantiram, drage dame in gospodje, da bi v roku treh let problematika povezana z manipulacijami stanja števcev kilometrov postala stvar preteklosti.
Srečno 2018!
Preberite tudi: Nakup rabljenega avtomobila: kakšnih trikov se poslužujejo preprodajalci?