Posvojil sem siroto. S Kitajske.
Po tihem se mi zdi, da bi lahko obstajal kakšen embargo za robo s Kitajske, ampak ta skuter ima drugačno zgodbo.
Ta zeleni skuter je povsem po naključju prišel v moje roke. Kakšno leto po tem, ko ga je prijatelj kupil ali zadel na neki veselici, ne vem več točno, so ga ljubljanski nepridipravi ukradli in ga jasno precej resno zdelali, pravzaprav uničili. Kako nekateri nimajo občutka do tehnike, pa četudi ukradene. Drhal.
Polomljena ključavnica, izgubljeno levo ogledalo, polomljene skoraj vse plastike, zračnost v zadnji osi, polomljena ročka zavore, to je rezultat dvodnevne zlorabe takega skuterja. Mučenje se je zanj končalo, ko so ga nekje za Šentviško progo našli policisti.
No, zaradi klavrnega stanja je lastnik nad njim obupal in mi ga podaril. Bova že nekako poračunala, bom dal za dva, tri litre v Njordu, če ne prej ob registraciji.
Prevzem na policijski postaji, prevoz v garažo. Iskanje rezervnih delov. Ker sem prometno dovoljenje dobil precej kasneje nisem niti vedel katere znamke je ta skuter. Brskanje po avtonetu je razkrilo, da identičen skuter proizvajajo vsaj tri kitajske manufakture. Kličem prodajalce, a ti se me otepajo kot spolne bolezni.
Improvizacija, sprehod po odpadu starega železa, vrečka vijakov, tuba dvokomponentnega lepila, ključavnica s starega Fiata Millecento iz leta 1955 in akumulator. Stvar na štarter vžge v prvo. 125- kubični štiritaktnik teče res mirno in tiho. Še nekaj malenkostnih modifikacij in skuter je pogojno pripravljen za vožnjo.
In XinLing je v kombiju odpotoval na morje. Tam bo služil za skok do pekarne in trgovine.
In se zadeva obnese. Multipraktik. Pripelje bencin, gajbo, tudi cizo vleče za sabo. Sklonjen in skrit za krmilom v zavetrju za starim Twingom po števcu letim 120 na uro. No, digitalni števec na sredini armature v Twingu kaže 87. To bo bolj realno.
Tu pa tam je pod borovcem potrebno nadomestiti kakšen izgubljen vijak, kaj zategniti, dobil je nek 'luft' v balanci, ampak gotovo je to samo stvar izvijača in francoza. Večina jih pravi, da je grd. Dobro, barva je res božjastna, ampak če ga dolgo gledaš se navadiš.
Pa saj na koncu dneva tale Kitaj'c zaenkrat povsem spodobno funkcionira. Ni pa to neki Jackpot.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del