Potem, ko je pravzaprav vsem jasno, da je merjenje hitrosti odgovornim v državi bolj pomembno zaradi polnjenja proračuna kot pa za dejansko varnost udeležencev, je to dokazala tudi Mestna Občina Ljubljana.
Da ražčistimo takoj na začetku. Kakšno je po vašem opažanju razmerje med točkami kjer stoji mobilni ali stacionarni radar? V glavnem so na ravnih, preglednih in bolj kot ne statistično varnih delih cest, medtem pa jih na črnih točkah ali v njihovi bližini vidimo le izjemoma. Še več jih je tam, kjer je omejitev hitrosti glede na zmogljivosti ceste nerazumno nizka, prekoračitve pa so seveda ustrezno višje. In take so tudi kazni. Vse to pod pretvezo o prispevanju k večji varnosti. Tako se torej na moderen način vrednoti varnost.
Seveda je tudi ljubljanska občina, ki jo vodi odličen menedžer, ugotovila, da je to donosen posel in nabavila dva radarja, ki ju zdaj poljubno postavlja v območju občine. S tem ni nič narobe, samo zbode me dejstvo, da se je stvar kljub temu, da naj bi bila nabavljena v smislu povečanja varnosti meščanov, že po dobrih dveh tednih izrodila.
V prispevkih za komercialno in nacionalno televizijo je vodja mestnih redarjev (vsaj nastopil je kot nekakšen šef) povedal, da bo radar stal tam kjer je varnost meščanov ogrožena. V bližini vrtcev, šol, domov za ostarele športnih parkov in podobno. A, ker je tudi šef vseh ljubljanskih šefov ugotovil, da je posel z radarji dober, se Škodine Roomsterje vidi tudi tam, kjer težko govorimo o resni nevarnosti.
Tako je danes eden stal na Brnčičevi ulici, to je ravna široka dvopasovnica, ki ima na vsaki strani širok pločnik po katerem se dnevno sprehodi približno pet ljudi. Ob vsem tem pa je mestni redar Roomsterja še parkiral na pločniku in kolesarski stezi hkrati. Omejitev na tej cesti je v primerjavi z naprimer ožjo in bolj prometno Litijsko cesto celo nerazumno nižja, torej 50 kilometrov na uro. Brnčičeva ulica brez težav prenese vsaj 70 km/h in bolj kot ne se vozniki tam vozijo s tako hitrostjo. Presežek največje hitrosti je tako hitro 20 km/h, predvidevam, da je v okolici šol in vrtcev manjši, okrog 10 km/h.
O tem kaj je bolj nevarno, voziti v bližini otrok 10 kilometrov prehitro ali na neobljudeni ravni široki dvopasovnici 20 kilometrov prehitro, boste presodili sami, jasno pa je, da se na Brnčičevi mestna blagajna polni hitreje. Interes mestne blagajne je torej večji kot potreba po varnosti otrok, starostnikov in tudi drugih meščanov.
Ljubljana je v zadnjih letih bolj kot mesto postala firma. Vsaj tako se zdi, čeprav to sploh ni nujno slabo, v bistvu to sploh ni slabo. Problem je samo, kadar se strankam zdi, da jih nategujejo tam kjer ni treba. Takrat grejo h konkurenci.
p.s.
lepo je videti, da se je število žrtev in poškodvanih v zadnjem letu močno zmanjšalo, in ta trend se še nadaljuje. Ampak preden se bodo začeli vsi trkati po prsih je morda vredno pomisliti tudi na to, da je k temu prispevala tudi vinjeta. Ki jo ima vlada namen ukiniti . .