Še tretjič o tem, kako hvaležno služi nekoč že odpisan kitajski skuter.
O tem zapuščenem zelenem skuterju sem že pisal. Že kakšen mesec nazaj sem ga ponovno zvlekel iz zaprašene ropotarnice. Pričakoval sem, da bo po tem, ko je bil dobrega pol leta praktično pozabljen zahteval nekaj časa, da ga bom spravil v njegovo funkcijo. Sveže napolnjen akumulator je odločno zavrtel 125-kubični motorček in po desetih sekundah je ta zabrnel.
In brniva s tem skuterjem tam po obali vsak dan. In spet mi postaja vse bolj všeč. Ker je ta skuter še precej 'nov' letos še ni bilo potrebno opravljati tehničnega pregleda, zato sem regitracijo podaljšal. Zavarovanje je stalo 19 evrov, cestnina in postopek podaljšanja registracije še dobrih 30 evrov. Kako bo s tem drugo leto, ko bo potrebno opraviti tehnični pregled se še nisem odločil. Ne dvomim, da ga glede na zahtevnost le tega ta skuter ne bi bil sposoben opraviti, ampak ne vem če bo za to dovolj volje. No, morda pa se bom zapeljal do Kopra in tam opravil to formalnost.
In čeprav sem bil skoraj sveto prepričan, da bo minilo še kar nekaj časa, da bom priznal, da znajo Kitajci za drobiž narediti skuter, ki bo služil lastniku, me tale zelena kobilica prepričuje nasprotno. Še zmeraj so to ena 'jajca', ampak taka, povsem solidna - 'jajca'. Z njim se vozim tam, kjer bi še kakšen bolj terenu prilagojen motocikel pokazal kakšen znak trpljenja. Veliko je vožnje po asfaltu, precej pa tudi po zelo skalnatem makedamu. Plastike ječijo in ropotajo, ampak skuter se še vedno drži skupaj. Se mi zdi, da se je malo zvila prednja 'feltna', in na steklu števca se je pojavila kratka razpoka.
Ne vem, ampak se mi zdi, da bom, ko me bo kdo vprašal kaj mislim o nekem kitajskem skuterju za 500 evrov, ki ga prodajajo na štantu, bolj previden. Oziroma manj kritičen.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere